Juniju je dala ime Junona – najvišja rimska boginja. Za našega, slovenskega poljedelca pa je bil to mesec, poln rož – rožnik.
Žito je v juniju že v polnem klasju, kmalu bo zrelo za žetev. Sonce in zemlja sta na višku svojih moči. Toda vročina sonca se lahko prevesi v sušo, dež v točo, veter v nevihto, ki lahko uniči kmetovo delo in pobije rast, ki jo je v deželo prinesel Zeleni Jurij. V tem 
odločilnem času zorenja so stari poganski narodi slavili praznik sončnega božanstva, ki se je v času svoje poletne moči imenoval – Kresnik.
odločilnem času zorenja so stari poganski narodi slavili praznik sončnega božanstva, ki se je v času svoje poletne moči imenoval – Kresnik.Čas praznika starega mogočnega Kresnika je v krščanski dobi prekril god svetega Janeza Krstnika, (24. junij) vendar bajeslovnih skrivnosti kresne noči tudi čas dveh tisočletij krščanstva ni mogel izbrisatri iz ljudskega spomina. Stara izročila govore o skrivnostnem praprotnem cvetu in semenu, o zakladih, ki »gorijo« v kresni noči, o čudežnem razumevanju govorice živali, in še o stoterih skrivnostih kresne noči.
K belokranjskim kresnim ognjem so nekdaj prihajala dekleta – kresnice. Skupino kresnic je spremljal godec, s katerim so nekaj dni pred kresno nočjo kresnice hodile po poljih in s pesmijo prosile dobro letino: Daj, Bog, Marija, daj daj dobro leto .…
Ob kresu se je pesmi kresnic pridružila vsa vas ob stari kresni pesmi, katere vsebina je molitev za dobro letino:
Tri tičice, tri tičice so morje obletele …
Prva nosi zrno od pšenice …
Druga nosi jagodo od grozdja …
Tretja nosi zdravje in veselje …
Da bi ga, Bog daj, v naše selo dela ….
Ona ga je, ona ga je v naše selo dela,
naše selo, naše selo, zdravo in veselo!
Po knjigi Dušice Kunaver, Šege in pesmi pod lipo domačo
Vir: FB
