Danes se je na Facebooku zapisala “zgodba”, ki nas ne more pustiti ravnodušnih. Za njenega otroka gre. Prvorojenca, ki je postal “vrtčevski otrok”. Ob njem ni več ne matere ne očeta. Zanj je to izkušnja (bodo življenjske izkušnje) , ki se mu bo globoko vtisnila v srce, v dušo. Na nek način ga lahko zaznamuje za celo življenje …
Ministrstvo za šolstvo piše predpise, kot bi živeli “spisatelji” na Luni, ne na slovenski zemlji. V uredništvu opažamo, da so zakonodajalci v zadnjih, skoraj štirih letih preselili v “virtualno resničnost”, kajti zakoni, ki jih sprejemajo, nimajo skoraj nič opraviti z življenjem ljudi, ki vsak da živijo “realno”, stvarno življenje. Bodisi v vrtcu bodisi v šoli bodisi kjerkoli!
Njen otrok je prišel domov … Prizor, ki si ga niti v sanjah ne želi nobena mama ne oče …
Najprej smo v uredništvu hoteli objaviti še komentarje, ki so se pojavili na “FB zidu” mag. Alenke Gotar, vendar bi nas branje le – teh še težje prizadelo in skalilo nočni mir …
No, nekaj si jih vseeno “zasluži”, da jih objavimo.
Alenkina zgodba, v kateri je neločljivo povezan tudi njen mož Anže in oče, bi morala odmevati ne samo na tem portalu, ampak po vsej Sloveniji. Kar se je njima zgodilo z otrokom, se ne bi smelo nikdar zgoditi. Najmanj pa v slovenskem vrtcu!
B. O.
