»Bojim se, da velike večine Slovencev niti ne zanima, kakšno meso jedo. Zdi se mi, da hrano razumemo kot nekaj samoumevnega, nekaj, o čemer sploh ne razmišljamo več. Čeprav sem prepričan, da bi morala biti hrana med najpomembnejšimi stvarmi v življenju, saj je to nekaj, kar vnesemo v telo. V socializmu je bil piknik dober samo, če si poznal mesarja.
Vnaprej so napovedali, kdaj in v katerih mesnicah bodo prodajali meso, zato so se pred trgovinami vile dolge vrste kupcev. S tovornjakom so pripeljali meso, ki so ga potem kar tam na tovornjaku razkosavali in nosili v trgovino. Ljudje, ki so živeli v prejšnjih časih, radi dobro jedo, ker še vedo, kako se je jedlo dobro. Za juho je najboljši še malo topel bočnik.«
Boris Kuhar, eden zadnjih mesarjev z ljubljanske tržnice
Vir: Dnevnikov Objektiv, 23. 2. 2019, str. 16
