Zbor za republiko je izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU o slovenski spravi, ki je bila v javnosti 15.3., vzel resno na znanje in se nanjo odziva z naslednjim njihovga predsednika Franceta Cukjati.
Izjava za javnost
Tridesetletnica samostojne slovenske države je vsekakor prava priložnost, da izmerimo dalje in strani naše skupne domovine in njene države. V tem smislu je »Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi« pravšnja pobuda in izziv za nadaljevanje in poglabljanje spravnega procesa. Člani Zbora za republiko imamo o izjavi različna, legitimno pluralna stališča, v njeni temeljni usmeritvi jo podpiramo.
V nadaljevanju spravnega procesa smo po svojih močeh in kompetencah pripravljeni sodelovati v odprtem, konstruktivnem in poštenem dialogu vseh ključnih protagonistov oz. njihovih zastopnikov, da skupaj pridemo do razgrnitev zgodovinskih dejstev in njihovega razumevanja. V celoti soglašamo s trditvijo da je »S preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje mogoče doseči le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih in z njihovim ocenjevanjem na podlagi občeveljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče«, v kolikor ti zagovarjajo demokratično ustavo in pluralno politično ureditev.
Pričakujemo, da bo izjava SAZU pomembno prispevala k odprtemu in vsestranskemu dialogu med vsemi protagonisti in njihovimi legitimnimi zastopniki, v času druge svetovne vojne in revolucije, kakor med vsemi relevantnimi subjekti v državi, ki mora vprašanje sprave razreševati tudi na ravni človekovih pravic, slovenske ustave in iz tega izpeljane zakonodaje. V tem kontekstu menimo, da je obsodba vseh totalitarizmov v slovenskem parlamentu eden od ključnih predpogojev za pošteno prizadevanje o narodni spravi.
Pozdravljamo stališče izjave, da je revizija zgodovine potrebna in da se izvaja po znanstveni metodologiji, ki temelji na dejstvih in jih interpretira v v njihovem zgodovinskem kontekstu.
Soglašamo, da je potrebno doseči soglasje o temeljnih vrednotah sobivanja v pluralni, demokratični in svobodni državi, kjer mora biti vsaka oblika nasilja razumljena kot zavrženo dejanje.
Podpiramo nadaljnje postopke poprave krivic in dolg do mrtvih ter vse postopke in dejanja, ki nadaljujejo proces sprave, ki naj postane preizkusni kamen našega družbenega soglasja, sožitja in sobivanja, neglede na razlike.
V pričakovanju in upanju, da bo ta izjava dala novega zagona pri še nerešenih vprašanjih našega skupnega bivanja, pobudnike podpiramo in pričakujemo, da bodo s svojo znanstveno, etično in narodno zavestjo nadalje prispevali k demokratičnim in spravnim procese v družbi in državi, v dialogu z vsemi deležniki.
