Čakalne dobe v sodstvu so v Sloveniji zares dolge in ene izmed najdaljših, ko gre za države članice EU. Ustavno sodišče na primer obravnava najrazličnejše vrste zadev — od ustavnih pritožb, splošnih zakonodajnih presojev, varstva temeljnih pravic do sodnih odločitev, sporov … zaradi različno zahtevne narave primerov je razpon trajanja izjemno širok – povprečne časovnice o trajanju postopkov pa ni navedene – pa vendarle v kolikor primerjamo z Vrhovnim sodiščem, je povprečno trajanje postopkov prikazano kot približno 3,4 mesece. – Sodišče
Zakon o RTV je že od leta 2022 v ustavni presoji. Ustavno sodišče je najprej zadržalo dele zakona, nato po obisku evropske komisarke Vere Jourove odločitev spremenilo in zakon sprostilo. A od takrat –minilo je torej tri leta– Ustavno sodišče RS sploh ni odločilo, ali je zakon ustaven ali ne; kljub temu ministrstvo za kulturo že predlaga novo novelo zakona, ne da bi sploh vedeli, ali je obstoječi zakon ustaven; vlada je namreč 20. novembra 2025 v parlamentarni postopek poslala novi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o Radioteleviziji Slovenija, čeprav še vedno ni jasno, ali je veljavna novela Zakona o RTV Slovenija skladna z Ustavo RS. Državni zbor se tako znajde v položaju, kjer razpravlja o spremembah zakonodaje – pri čemer ustavna presoja o njej še ni zaključena, kar postavlja pod vprašaj načelo pravne predvidljivosti in doslednosti zakonodajnega procesa.
V opoziciji, natečneje poslanci SDS, so zato na predsednico Državnega zbora naslovili pismo v katerem so poudarili, da ima “Ustavno sodišče ima izjemno pomembno nalogo varovanja ustavnosti, vendar ta naloga vključuje tudi odgovornost, da o ključnih vprašanjih odloča hitro, strokovno in transparentno. V primeru zakona o RTV je bil ta standard prekoračen do te mere, da se upravičeno odpira vprašanje o institucionalni učinkovitosti.”
Predsednico državnega zbora so kot predstavnico zakonodajne veje oblasti pozvali da:
- opozori na pomen pravočasnega odločanja o ustavnosti zakonov, ki jih sprejme državni zbor,
- poskrbi, da bo državni zbor pri nadaljnjem odločanju o RTV zakonodaji upošteval načelo pravne varnosti in ustavne skladnosti,
- javno izpostavi potrebo po učinkovitem institucionalnem sodelovanju med državnim zborom in ustavnim sodiščem, kadar so zakonodajni postopki odvisni od pravočasnih ustavnosodnih odločitev.
Ustavno sodišče lahko svojo avtoriteto ohranja le z odločitvami – ne z molkom. Javnost ima pravico vedeti, ali je zakon ustaven ali ne; po treh letih pa tega odgovora še vedno ni. Takšno stanje je nevzdržno in nevredno institucije, ki naj bi varovala temeljna načela demokracije in pravne države ter tudi otežuje odgovorno delo državnega zbora pri sprejemanju nadaljnje zakonodaje – so še zapisali v opoziciji.
Portal OS
