“V naših verovanjih imamo zelo poetične razlage, zakaj naj bi se zgodili potresi. Po ljudskih verovanjih je to znamenje, da so bogovi jezni. Obstajajo številne razlage, denimo, da so brahmini ubili sveto kravo in s tem povzročili potres. Ali o kralju, ki ga je obiskovala boginja in ga, medtem ko sta igrala šah, poučevala, kako naj vodi kraljestvo. Ko je ugotovila, da se je kralj zaljubil vanjo, je pobegnila, njena jeza pa od tedaj stresa Zemljo, Tretja, denimo, pravi, da so se otroci igrali z iphoni in ipadi in izgubljeni v virtualnih svetovih ubili belo kačo ter jo vrgli v reko Sankosi. Kača je v reki oživela in preklela kraljestvo. V naše razmišljanje je religioznost prirojena. Nepal je bil do 50. let prejšnjega stoletja prava Šangri-La. Potem so odprli vrata zunanjemu svetu in v državo so prišli turisti in modernizacija. Po zelenih travnikih in riževih poljih so začeli graditi ceste ter ogromne betonske zgradbe in Katmandu spremenili v barakarsko naselje, prenaseljeno, zadimljeno in onesnaženo. Naša dolina je bila zelo plodna; riž je bistven za naše čaščenje in duhovne rituale. Himalajski ekosistem je zelo občutljiv, ljudje pa imajo vse za sveto, zato ogromno dopustijo. Mislim, da je potres nekakšna kulminacija dogajanja od 50. let prejšnjega stoletja, ko so deželo odprli velikim investicijam in naravi ne izkazujejo več nobenega spoštovanja.”
Yuyutsu Ram Dass Sharma, himalajski, nepalski in indijski pesnik
Vir: Ona, ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 5. 2. 2019, str. 14
