Za Zalo in Gašperja, hvala vama

Zdaj, ko je vse že mimo in mnenje nima več moči, morda še moj zapis o najpogosteje omenjanih imenih minulega vikenda, Zali in Gašperju. 
Najprej en velik poklon in kompliment. Za vzdržljivost. Zmagati na Emi, odditi v Izrael, se tam spopasti z mašinerijo, ki gre v desetisoče € pri vsakem nastopajočem, ni mačji kašelj. Nastopiti pred živo publiko in z zavestjo, da te gleda cel svet, je samo za pogumne. Vem, kaj pišem. Več kot desetletje je minilo pri mojem vodenju Odmevov, da lahko stopim brez krča v želodcu ali kepe v ustih, v studio. In to na 20 let novinarske podlage.
Zala in Gašper sta stopila na oder na NIČ PODLAGE. NIČ! Od danes na jutri. Da sta prišla gor in odšla tudi DOL s 13 mestom v roki, je izjemen uspeh. Izjemen za osebi, kot sta komaj polnoletna najstnica in nekaj let starejši Gašper. 

 Spletna omrežja jima življenja niso olajšala. Żal. Koliko krepkih in nesramnih, tudi žaljivih, sta   morala prebrati na svoj račun. Meni se je obračal želodec. Še dobro, da nista spakirala in odšla. 
In potem tudi razmislek, ki je glodal v meni dolgo časa. Kdo ju je naredil tako “nedolžna”? Tako neizrabljena, neklišejska? Medijski svet že dolgo ni več tak, kot sta bila Zala in Gašper. Glasbeni še manj. Vse je scena, instalacija, izumetničenost, šok, vauu.
Kdor vstopa na sceno na način kot onadva, pade z nje, še pred drugim korakom. In dolgo sem vaju opazovala, da bi našla to narejenost, to naučeno pozo. Vse do bitke za finale, ko sta se prvič “sesula”. Takrat sem razumela, da to ni igra, da takšna pač sta. Nevajana medijev, preprosta, iskrena, majhna, sramežljiva.
 Mimogrede, Zala, v tvojem zavitju v zastavo ni bilo nič narobe. Stiska pred pričakovanjem pač.   Logična reakcija. Samo doma so se nekateri obešali nanjo …
In ko je bilo vse mimo in 13. mesto v rokavu, so kot po naključju zlobneži utihnili, śe malo pobrisali svoje prve objave in rekli, no, ja …
 No, to je še en slovenski fenomen, o katerem to pot ni vredno razpravljati. Dali pa bi še en   kompliment tistim ki so dojeli, da vaju NE SMEJO SPREMINIATI. Da vaju morajo pustiti taka kot   sta.
Četudi vama bo zato težje. Nekaj napačnih fraz, ki ne bi prišle od vaju, bi vajino podobo povsem razsulo. Včasih kdo naredi modro takrat, ko nič ne naredi.
Verjamem, da sta bogatejša za izkušnjo. Tudi mi smo. In spet se učimo verjeti…
SREČNO IN HVALA.
Rosvita Pesek
Vir :FB