Prazgodovinske lesene najdbe z Vrhnike spadajo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Po zaslugi mokrih barjanskih tal in reke Ljubljanice so se ohranili tisočletja stari edinstveni izdelki iz izbranih vrst lesa.
Štirim veličastnim z ožjega vrhniškega območja, kot jih imenujejo v razstavišču Moja Ljubljanica, se pridružujejo še številne druge najdbe. Z vpisom kolišč okoli Alp na svetovni seznam kulturne dediščine leta 2011 je organizacija Unesco prepoznala neprecenljivo vrednost in pomen varovanja tovrstnih najdišč.
Od več kot tisoč znanih koliščarski naselbin v Švici, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Sloveniji, ki segajo v obdobje od 5000 do 500 pred našim štetjem, je na seznam vpisanih 111 najdišč, med njimi devet z Ljubljanskega barja. »V Ljubljanici in na Ljubljanskem barju je dokumentiranih več kot 70 arheoloških najdb plovil in vesel iz različnih obdobij med prazgodovino in novim vekom,« so povedali v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki. »Med njimi posebno pozornost zavzema leta 1890 odkrita 30 m dolga in 4,5 m široka rimska tovorna ladja s konca 1. stoletja pred našim štetjem iz Lip. Še dve ladji podobnega tipa sta ujeti v brežino Ljubljanice na Vrhniki in čakata na nadaljnje raziskave.«
Varovanje in ohranjanje ogroženega arheološkega lesa, ki se je prepojen z vodo ohranil v okoljih brez kisika, zato zasluži posebno pozornost. »Z rednimi monitoringi in analizami spremljamo najdišča in situ. Od leta 2012 v zalitih jamah nekdanjih glinokopov opekarne na Verdu pri Vrhniki deluje državni depozitorij za hranjenje lesa v mokrem okolju, od leta 2013 pa na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije deluje tudi laboratorij za aktivno konservacijo arheološkega lesa,« pravijo v Moji Ljubljanici.
Med najpomembnejše najdbe v okolici Vrhnike spada kolo z osjo. »Med vzorčenjem lesa v enem od drenažnih jarkov na kolišču Stare Gmajne na Verdu pri Vrhniki so arheologi leta 2002 odkrili dva čolna deblaka in kolo z osjo, ki je pripadlo dvokolesnemu vozu. Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami. Os je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa, zaključek je pravokotne oblike. Kolo je staro 5200 let in je po tehnološki dovršenosti edinstveno v svetovnem merilu,« še poudarjajo na Vrhniki.
Leta 2015 so podvodni arheologi iz struge Ljubljanice na Vrhniki dvignili 14,5 m dolg čoln, izdelan iz debla mogočnega hrasta s premerom najmanj 1,5 m. Vrhunski rokodelski izdelek je v tehnološkem smislu povezan s sredozemsko tradicijo, časovno pa sovpada s keltsko poselitvijo Vrhnike. Ljubljanica je takrat predstavljala glavno komunikacijsko os.
Še dve najdbi sta pomembni. Najprej je to lok. Na kolišču Hočevarica na Verdu pri Vrhniki so arheologi leta 1998 odkrili več lesenih najdb, med katerimi izstopa 122 cm dolg lok, izdelan iz lesa tise.
Lok iz bakrene dobe datira v čas okoli 3600 pred našim štetjem.
Presenetljiva je bila tudi najdba konice. Ob koncu zadnje ledene dobe so v okolici Ljubljanskega barja uspevali redki, pretežno borovo-brezovi gozdovi. Posamične najdbe iz obdobja med 120.000 in 40.000 let pred sedanjostjo dokazujejo občasno obljudenost območja, ki je z bogatimi vodnimi viri v otoplitvenih fazah privabljalo črede velikih sesalcev in njihove lovce.
Podvodni arheologi so leta 2008 med drugim našli 16 cm dolgo ožgano konico iz lesa tise. Spada v čas okoli 40.000 let pred sedanjostjo in pripada lovskemu orožju. Širše območje so v tem obdobju poseljevali neandertalci.
Primož Hieng
