Ministrstvo za zdravje pripravlja novo mrežo Nujne medicinske pomoči, v sledi katere se predvideva ukinitev zdravnika v nujni medicinski pomoči in dežurne službe v celoti v roku enega leta. Če bo predlog ministrstva sprejet, bo ogromno pacientov le to moralo poiskati v oddaljenih krajih in ne več v svoji bližini.

 

Dokument z naslovom:  Projekt celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022, Elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, ki ga je pripravila delovna skupina na ministrstvu za zdravje, ukinja po Sloveniji množico  Urgentnih ambulant oziroma Nujne medicinske pomoči. Vsi ti manjši centri Nujne medicinske pomoči bodo ukinjeni na škodo varnosti in zdravja občank ter občanov občin, ki naj bi z novim letom po projektu celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči, dežurnega zdravnika tudi izgubile. Po tem dokumentu, ki ga hranimo v uredništvu, se urgentne ambulante oziroma nujna medicinska pomoč ukinja v krajih:

Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenska Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec in Cerknica.

Kot pravi direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik dr. Sašo Rebolj omenjena nova mreža predvideva, da bi enota Nujne medinske pomoči ostala toliko časa, da se bo zmanjšal začetni odpor manjših lokalnih skupnosti. Predvideva se, da se v enem letu popolna ukine nujna medicinska pomoč in postavi take kriterije, da Zdravstveni dom ne bo izpolnjeval pogojev za izvajanje službe Nujne medicinske pomoči. V nadaljevanju, kot pravi dr. Rebolj, je omenjeni predlog umetno določil, katere občine pokrivajo Domžale ter dodal:

“Glede na to da je bila urgenca v Kamniku ustanovljena z namenom, bi pričakoval raje njihove argumente, zakaj je za ljudi bolje, da je v Kamniku ni več, operirajo pa z argumenti, da so urgentni centri prezasedeni (potem bo še večja zasedenost), da so razmere za zdravnike slabe, da so utrujeni in izgorel. Ne morem kupiti argumenta, da je treba zapreti urejene enote, zato, da bodo kadri domnevno zapolnili enote, kjer so si ustvarili kaos tudi s tem, da so urgentne centre v mestih odprli brez filtra, tako rekoč za vsakega s ceste, ki mu ni treba več preko nobene lokalne Nujne medicinske enote, ampak direktno kar v sekundarni center.”

Občina Kamnik je bila seznanjena, da se na Ministrstvu za zdravje pripravlja nova mreža Nujne medicinske pomoči, v sledi katere se predvideva ukinitev zdravnika v nujni medicinski pomoči in dežurne službe v celoti v roku enega leta tudi v občini Kamnik. Kamniški župan Matej Slapar ob tem poudarja:

Nesprejemljivo je, da se dostop do urgentnega zdravnika ukine, saj imata občini Kamnik in Komenda cca. 37.000 prebivalcev.  Trenutno za paciente na našem območju skrbi urgentna ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, služba nujne medicinske pomoči pa deluje ločeno od splošnih in družinskih ambulant. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da je občina Kamnik hribovita, razgibana in njeni kraji precej oddaljeni od središča. Površini, tako občin Kamnik kot tudi Komenda, merita skoraj 300 km², lokalne ceste pa so v dveh tretjinah na hribovitem območju. Do najbolj oddaljene točke v naši občini je skoraj 30 km in nemogoče si je predstavljati, da bi za takšne in podobne kraje predvidena sprememba ne predstavljala težave.

Pred očmi moramo imeti dejstvo, da vsaka minuta ob reševanju življenja šteje in nemogoče je pričakovati, da se bo vozilo nujne medicinske pomoči iz Domžal pripeljalo hitreje kot iz Kamnika.

Ta ukrep je za Občino Kamnik nesprejemljiv in ne predstavlja zdravorazumskega razmišljanja, kajti življenje je eno samo in ob vsaki nesreči štejejo ne le minute, temveč tudi sekunde. Ekipe kamniške njune medicinske pomoči so visoko strokovno usposobljene, poleg tega pa poznajo lasten kraj in tudi v tem uvidu je treba razmišljati. Ne predstavljamo si dejstva, da bi ob ukinitvi nujne pomoči brez le-te ostali tudi otroci in mladostniki z resnimi zdravstvenimi težavami v Javnem zavodu CIRIUS Kamnik. Slednjega namreč obiskujejo otroci z resnimi zdravstvenimi obolenji, posamezniki dihajo zgolj s pomočjo dihalne naprave- ventilatorja in glede na izrazito zahtevno problematiko pri slednjih, menimo, da bi izguba zdravnika v neposredni bližini lahko ob zapletih bolezni resno ogrozila zdravje in celo življenja oskrbovanih otrok in mladostnikov.

Pozivamo, da člani delovne skupine predlog nemudoma umaknejo in obrazložijo, kaj se predvideva za ekipo Nujne medinske pomoči Kamnik, zakaj so Domžale upravičene do tovrstnega centra, čeprav je Ljubljana geografsko bližje Domžalam kot Kamniku in Komendi. Kamniška občina je skupaj z občino Komenda in Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik že v letu 2015 z odločnim protestom dosegla ohranitev Nujne medicinske pomoči občin Kamnik in Komenda in tudi tokrat bomo uporabili vsa pravna sredstva ter vse oblike pritiska, da ohranimo enoto Nujne medicinske pomoči v naših občinah.

Morebitne trajne posledice ali celo smrt ob uvedbi novega sistema bodo predstavljale hudo rano svojcem, obenem pa resnično težko breme tistim, ki so dokument pripravljali.”

Podobno razmišljanje najverjetneje goji velika večina direktorjev zdravstvenih domov in županov krajev, kjer jim ima ministrstvo namen ukiniti dežurne ambulante. Ministrstvo pripravlja spremembe brez javne razprave, tudi stroka, razen ozkega kroga, o spremembah ni obveščena.

Veliko zdravstvenih delavcev s spremembami, ki jih pripravlja Ministrstvo za zdravje, ne soglaša. Oseba, ki je ne bomo imenovali, a prihaja iz zdravstva, natančneje pra iz nujne medicinke pomoči pravi:

Rada bi opozorila na spremembe – reorganizacijo NMP, ki jo je minister za zdravje napovedal za začetek leta 2023. V grobem gre za to, da želi zmanjšati število mest, kjer imajo sedaj ljudje 24 urni dostop do dežurnega zdravnika – nujne medicinske pomoči. Trenutno je v Sloveniji dobrih 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu tudi v nočnem času in med vikendi in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti nujne medicinske pomoči, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom izvozijo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem.

Trenutno je mreža dežurnih mest dobro razvejana, tako, da imajo možnost vsi prebivalci Slovenije prejeti nujno medicinsko pomoč, ko jo potrebujejo. Nekateri zelo hitro, drugi, ki so od dežurnih mest bolj oddaljeni pa že sedaj čakajo na prihod reševalnega vozila relativno dolgo. So stanja, ko o življenju ali smrti odločajo minute in še posebno takrat je pomembno, da pride pomoč čim prej.

V načrtu reorganizacije pa se močno zmanjšuje število dežurnih mest z zdravnikom. Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo s tem precej prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen Urgentni center (UC) ali satelitski urgentni center (SUC). Pomoč bo tako prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih (npr. srčni zastoj, kjer vsaka minuta, ko bolnik ne prejme primerne oskrbe, zmanjša možnost preživetja za 10%) celo do razlike med preživetjem in smrtjo. Poleg daljšega čakanja v primeru poslabšanega zdravstvenega stanja ljudi se bodo z izgubo dežurnega zdravnika pacienti v času dežurstva morali na pregled tudi pri drugih manj nujnih stanjih (angina, bolečina v prsnem košu, pljučnica, ipd.) namesto v lokalni zdravstveni dom peljati v oddaljeni UC ali SUC, kjer bo edino mesto 24 urne oskrbe. Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj.

Ministrstvo to upravičuje predvsem z nižjimi stroški in manjšimi obremenitvami družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe (vanjo se sicer vključujejo tudi drugi profili zdravnikov, predvsem urgentni zdravniki), vendar to gotovo ne odtehta vseh slabosti, ki jih nov sistem prinaša. Prav tako dežurni zdravnik pregleda v dežurstvu precej pacientov, ki ob trenutnih razmerah ne uspejo v doglednem času priti na pregled k osebnemu zdravniku bodisi osebnega zdravnika sploh nimajo. Tudi ti pacienti, ki sicer nimajo vedno potrebe po nujni medicinski pomoči, bodo odslej še težje prišli do zdravstvenih storitev.

Podobne spremembe so se poskušale narediti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc, vendar takrat projekta zaradi upora lokalnih skupnostih niso uspeli izpeljati. Sedaj pa se poskuša izpeljati skoraj identičen projekt.

V zadnjem tednu prihajajo na dan informacije in dokumenti, ki govorijo o  tem, da še tudi  stroka s spremembami ne strinja. Želi si, da se o takih spremembah govori javno in so pred uveljavitvijo usklajene in dogovorjene, a vedno le v dobrobit pacientov. O tako drastičnih spremembah zdravstvenega varstva Slovenk in Slovencev je potrebno govoriti na glas, saj bodo ceno za take spremembe plačevali vsi državljani, razen tistih redkih izjem, ki bodo imeli centre nujne medicinske pomoči v svojih krajih. V zdravstveno blagajno pa prispevajo v enaki meri tudi tisti, ki tega privilegija po novem ne bodo imeli.

Dežurni zdravniki v naši neposredni bližini lahko nam in našim ljubljenim rešijo življenje. Vedno, ko je na mizi debata o življenju, takrat kompromisov in varčevanja ne more in ne sme biti. Življenje je sveto in o njem ne sme odločati le peščica ljudi skozi prizmo prihranka denarnih sredstev.

Danes ali jutri je lahko prav tvoje življenje odvisno od bližine dežurnega zdravnika.

 

Spletno uredništvo