Med Podpečjo in Iško vasjo na Ljubljanskem barju, ob vznožju 1107 metrov visokega Krima, je nekaj razpotegnjenih vasi, kjer so meje posameznih zaselkov že zabrisane; le krajevne table jih ločijo drugo od druge. To so Vrbljene, Strahomer in Tomišelj v občini Ig.
Med ljudmi so se stkale močne vezi, saj kake sosedske nevoščljivosti ne poznajo, vse to pa v veliki meri prispeva k dobremu delu Turističnega društva Krim. Pred leti so se odločili, da nasproti gasilskega doma in tik ob znanem vrbljenskem hipodromu postavijo dvojni kozolec – toplar. To je danes prireditveni prostor.
»Člani TD Krim vsako leto organiziramo več dogodkov, ki so znani širšemu krogu ljudi,« pravi Darja Modic, ki je v TD Krim zadolžena za prireditve. »Zelo priljubljeno je srečanje harmonikarjev, ob božiču pripravimo jaslice v naravni velikosti, znani smo še po blagoslovu konj na Štefanovo. Pred leti smo se odločili, da bomo na prav poseben način obeležili velikonočne praznike. Tako že več kot deset let v dvorani gasilskega doma v Vrbljenah pripravljamo imenitno razstavo jedi in pirhov ter najrazličnejših okrasitev za cvetno nedeljo in veliko noč. Po številu pirhov naša razstava zagotovo podira rekorde, saj smo jih samo lani na ogled postavili več kot tisoč.«
Med prizadevnimi članicami TD Krim je tudi Iva Lesica iz Tomišlja, brez katere si razstave v Vrbljenah ne znajo predstavljati. Imenitne so njene potice, med njimi lepo zavita in bogato nadevana kokosova potica, nekaj posebnega je tudi korenčkova. Speče tudi čebulni kruh, kjer še posebej opozarja, da je treba čebulo, preden jo zamesimo v testo, dobro spražiti. Rada pripravi še čemažev kruh. »Prav zdaj bomo v gozdu našli cele poljane te divje rastline, ki ima vonj po česnu,« pove gospa Iva. »Paziti moramo le, da čemaža ne zamenjamo s šmarnicami. Nekateri iz te rastline pripravljajo najrazličnejše omake, ki jim dodajajo orehe, indijske oreščke, celo nariban parmezan in oljčno olje, vse to pa shranijo v kozarčke za prvo spomladansko ozimnico. Čemaž nasekljam in ga vmešam v testo iz ržene moke.«
Obiskovalci razstave v Vrbljenah vsako leto občudujejo tudi njene velikonočne ptičke, ki jih pripravi iz testa po starem receprtu. V zadnjih dneh je imela gospa Iva polne roke dela, saj se je pripravljala na velikonočno razstavo. Medtem ko so nekatere gospodinje pobarvale, poslikale ali kako drugače okrasile jajca, da so nastali čudoviti pirhi, je gospa Iva pekla. Že nekaj pred tem si je naredila lepo zalogo odlične bele moke, jajca znesejo domače kokoši, potreben je bil le čas, ki ji ga, kot je to pri upokojencih že kar v navadi, vedno primanjkuje.
Tudi v ižanskem koncu se je ohranila zanimiva velikonočna tradicija, saj gospodinje že od nekdaj pred bližajočimi se prazniki pečejo velikonočne ptičke. V tem času so jih pekli predvsem na Primorskem in v Beli krajini, medtem ko so se peke prikupnih ptičkov malce drugače lotili še v Istri, na Krasu in na Goriškem.
Ptičke so med prazniki v dar dobivali otroci, medtem ko so starejši raje posegali po velikonočni potici.
Nekateri ptičke shranijo, drugi jih pojedo ob jutranji kavi. Pa nič za to, veseli jih bodo vsi, ki jih bodo dobili.
»Ptički so naša domača in dolgoletna tradicija, saj nam jih je, ko smo bili še majhni, za veliko noč spekla stara mama,« je povedala Iva Lesica. »K sreči se recept za ptičke prenaša iz roda v rod. Za to slaščico, ki je tudi lep okras za praznik velike noči, je treba le nekaj potrpljenja, potrebujemo pa tudi hladen prostor, kjer bodo ptički nekaj časa pred peko počivali.«
Za premaz potrebujemo rumenjak, za oči ptičkov pa rozine.
Priprava testa za ptičke ni zahtevna. V posodo damo vse sestavine, ki morajo imeti sobno temperaturo, torej tudi zmehčano maslo, torej ne sme biti raztopljeno. Nato zamesimo testo in ga pustimo, da vzhaja, vendar le toliko, da se podvoji. Na pomokani površini ga ponovno pregnetemo, nato razvaljamo za prst debelo in razdelimo na šest delov. Vsak del zvaljamo v 40 cm dolg valj. Vsak tak valj zavežemo v vozel. En konec vozla oblikujemo v ptičjo glavo, drugi konec pa narežemo s škarjami v pahljačast rep. Vozel predstavlja telo, ki ga zarežemo s škarjami, da dobimo ptičja peresa. Premažemo jih s stepenim rumenjakom in postavimo za 15 minut na hladno, da ne vzhajajo preveč. Pred peko dodamo še dve rozini za oči. Pečemo 20 minut na 200 ºC.
Primož Hieng
