Predlog spremembe Zakona o prevozih v cestnem prometu
Zagotovo ste vsi vsaj nekaj malega slišali ali brali o Uberju – podjetju, ki je prineslo revolucijo v cestnih prevozih (če še niste, lahko to popravite in si poiščete informacije na spletu). Za delovanje oz. možnost vstopa na slovenski trg pa je seveda potrebno spremeniti del zakonodaje.
Zato je poslanska skupina SDS vložila predlog spremembe Zakona o prevozih v cestnem prometu in to podkrepila tudi z mnenjem, da se s tem predlogom odpira nekaj novega, da se bo stopilo v korak s časom, saj ne moremo več zapirati oči pred modernizacijo.
Zasebna lastnina naj se uporabi za komercialne namene
Poslanci SDS so želeli s predlagano rešitvijo omogočiti, da bi se zasebna lastnina lahko uporabila v tržne oz. za komercialne namene. Predlagali so, da določbe ne bi veljale za posredovanje prevoza med fizičnimi osebami ali med podjetjem z licenco in fizično osebo, postavili pa so tudi nekatere pogoje. Da teh prevozov ne bi smeli opravljati vozniki začetniki oz. mladi vozniki, da bi morali imeti zavarovane tudi sopotnike in da teh prevozov ne smejo opravljati tisti, ki imajo kazenske točke.
Kdo v trenutni slovenski vladi ni naklonjen modernizaciji?
Vlada se je do predlaganih sprememb zakona žal opredelila negativno. Tudi v poslanskih skupinah SMC, SD, DeSUS in Levica niso naklonjeni modernizaciji, delili so mnenje vlade, da predlagana rešitev omogoča neenakopraven dostop do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju javnega prevoza potnikov in ne omogoča aktivnega nadzora nad tem. Večina poslanskih skupin se je strinjala, da Uber predstavlja nelojalno konkurenco. Poslance SDS so podprli le v poslanski skupini NSi, kjer so delili mnenje, da prihajajo nove tehnologije in da tehnologija prehiteva zakonodajo.
J.S.
Pod črto
Marko Grobelnik : Dajmo se vprašati nekaj stvari, prej kot sploh pridemo do Uberja in sindikatov. Dajmo se naprej vprašati, ali delilno ekonomijo hočemo ali ne? Verjetno jo hočemo. Zakaj? Ker izkorišča še neizkoriščene zmogljivosti v družbi. To je tipičen primer ekonomije, kjer obe sodelujoči strani samo pridobivata. Ne govorimo zgolj o prevozih, lahko je to pomoč starejšim, o delitvi hrane, nenazadnje ima tudi Rdeči križ elemente te ekonomije. Kakšna je razlika med Rdečim križem, ki je že od nekdaj, pa Uberjem, ki je nov pri prevozu? To, da je Uber komercialno podjetje in da uporablja nov kanal, pameten telefon, ki ga nosimo v žepu, in povezuje ponudbo s povpraševanjem. Če se torej odločimo, da delilno ekonomijo želimo, potem poglejmo njene možne realizacije. Uber je v tem smislu samo eden izmed mnogih ponudnikov, resda precej popularen na področju prevozov, vendar še vedno samo eden izmed mnogih. V Silicijevi dolini in drugje po svetu jih je veliko, in ne samo na področju prevoza. Seveda se takoj pojavi vprašanje, zakaj se pa ljubljanski taksisti niso prej sami spomnili česa takega in zadeve razširili med ljudi? Uber sploh ne bi imel priložnosti priti sem.”
