Skadovci po trdem in ogorčenem boju v »Roščovem vogu« premagali izzivalce sosede Moščane s 7 : 5.
Podjetnika Roman Kosirnik (Težka gradbena mehanizacija Kosirnik) iz Most in Boris Čebulj (Bortega senčila) iz Suhadol sta se pred dnevi malo za šalo malo zares pri Janezu Skoku prerekala, kdo je boljši v športih: Moščani ali Skadovci (Suhadolci), ki jih ločuje le močno obremenjena cestna povezava Mengeš-Moste-Kranj.
Roman je trdil, da Moščani, saj so leta 2002 Skadovce že premagali v nogometu, boljši pa so bili tudi v biatlonu in hokeju na ledu. Borisu je bilo počasi dosti tega Romanovega zatrjevanja, pa mu je predlagal, naj izbere športno disciplino, v kateri bodo vnovič preizkusili športne moči. Roman si ni dal dvakrat reči – predlagal je športno srečanje v vaterpolu. Disciplini, ki je Skadovcem – vulgo Žabarjem, pisana na kožo. To pomeni, da bi bila zanje velika sramota, če bi tekmo izgubili. Povrh vsega še na domačem terenu, v t. i. »Roščovem vogu«, kjer so se učili plavati in skakati v vodo. V tej prvini se je posebej izkazoval, ko je bil še mlad, Pirnatov Tone iz Suhadol.
Ljudski pregovor pravi: Rečeno, storjeno! Vendar pri Romanovem in Borisovem dogovoru še zdaleč ni bilo tako enostavno, kajti »Roščov vogu« je bilo najprej treba pripraviti za tekmo. To pomeni, da so morali posekati drevje na njegovih bregovih, odstraniti koprive in drugo nadležno rastlinje, iz vode pa tudi potegniti težke skale. Pri slednjem so prišli zlasti prav težki Kosirnikovi 
gradbeni stroji. A vsega niso mogli postoriti z njimi. Skorajda sredi rečnega okljuka je ostala velika skala. Tekmovalci so jo tik pred tekmo z vsemi močmi hoteli odstraniti, a niso uspeli. Zato so na tem mestu tik ob skali zasadili v tla lopato, da bi videli, kje se morajo izogibati nevarnega mesta, na katerem bi se lahko poškodovali.
Že prej so tako Skadovci kot Moščani poskrbeli, da tekma bo. In res je bila 17. julija po 16. uri. Malce zamude je sicer bilo, kajti tekmovalce je bilo treba najprej seznaniti s pravili igre, morali pa so se tudi ogreti za »zgodovinsko« prvo merjenje moči v vaterpolu.
Zahtevno nalogo glavnega sodnika tekme je prevzel podjetnik Feriz Korać (Bar Sršen), delegata tekme France Zarnik (Stankotov), merilca časa pa Boris Nose. Boris Čebulj je poskrbel tudi za lepake, na katerih je seveda kraljevala suhadolska maskota žaba, ter majice s potiskanimi napisi, da se je vedelo, kdo je kdo oz. kateri ekipi pripada, kar je bilo najbolj razpoznavno po kapah. Tako se je tekma končno lahko začela.
Sprva malo bolj zadržano, nato pa vse silneje, v pravem tekmovalnem duhu. Prvi gol je za Suhadole in na tekmi nasploh dosegel Miran Letnar, za Moste pa George Slapar. Srečanje se je ob bučnem navijanju številnih gledalcev nazadnje končalo z rezultatom 7 : 5 za Suhadole. Lahko pa bi se tudi drugače, kajti Moščani so nastopili v oslabljeni postavi. Imeli pa so najboljšega igralca tekme Romana Kosirnika, Suhadolci pa najboljšega strelca Tomaža Račelja, ki je Moščanom zabil tri gole. Izkazala sta se tudi oba vratarja: pri Skadovcih Dušan Klemenčič, pri Moščanih Milan Bergant.
Naj tako pri enih kot pri drugih še omenim, kdo je branil barve Suhadol in Most. Pri prvih soorganizator tekme Boris Čebulj, Tone Jeraj, Milan Letnar, Roman Letnar, Aleš Grkman, Robi Fartek in Dušan Klemenčič, pri Moščanih pa soorganizator tekme Roman Kosirnik, Grega Kosirnik, George Slapar, Primož Finžgar in Milan Bergant.
Tekmo so podprli naslednji sponzorji: TGM Kosirnik iz Most, Bortega Suhadole, Bar Sršen Suhadole, Maister Brewery Suhadole, Zidarstvo in fasaderstvo Bergant Moste, Izolacija Feriz Korać Kamnik.
Poimenovali so jo: »Korać cup 2019«. V resnici je bila več kot to. Pobudnika Roman Kosirnik in Boris Čebulj sta z njo hotela doseči, da bo Pšata čistejša reka, se bo v njej vnovič mogoče kopati (nekateri se že v nekaj sto metrov oddaljeni »plaži«), predvsem pa, da bodo Moščani in Skadovci v prihodnje še tesneje prijateljsko in delovno povezani. To so zmagovalci pokazali tudi s podelitvijo pokala poraženi ekipi, v vodi pa je po tekmi, kot je navada, pristal tudi glavni sodnik Korać.
Zaenkrat se še niso domenili za nadaljnja vaterpolska srečanja. Mogoče pa se bodo odločili za kakšno drugo športno disciplino? Recimo odbojko, ali pa kegljanje.
Navijač Robert Lah je tekmo takole ocenil: »Lepo je bilo videti, kako so zmagovalci Skadovci čestitali Moščanom za dobro igro. Slednji bodo morali še malo izboljšati obrambo. Upati je, da se prihodnje leto spet vidijo.«
Do tokrat pa bi bilo dobro, da bi Moščani in Skadovci še malo bolje pripravili »igrišče« – »Roščov vogu« za vaterpolsko tekmo. K sreči ni bilo resnejših poškodb, manjših prask in malce krvi pa vseeno nekaj. Kot razkužilo je prišlo prav žganje, kot obliž pa povoj izkušenega gozdnega delavca in kmeta Dušana Klemenčiča, ki dobro ve, kako se znajti na hitro v primeru nesreče v gozdu.
Da bi si tekmovalci po napeti borbi povrnili moči, so poskrbele prijazne točajke in gospodinje. Na ognju v bližini so dražile želodčke pekoče se mesne dobrote.
Ob njih in ob dobri pijači se je tudi poražencem kmalu povrnila dobra volja. Kar je ključno: reka Pšata se je izkazala ne le kot tekoča voda, marveč tudi VEZ med dvema sosednjima vasema. To in prijateljsko druženje po tekmi je več vredno kot rezultat. In dejstvo, da je Pšata primerna tudi za tekme v vaterpolu. Seveda na določenih mestih.
Ob tekmi, pred njo in po njej so verjetno še najbolj uživali otroci, ki so kot nekdaj plavali s pomočjo napihnjenih večjih in manjših pnevmatik, dričali pa so se tudi po spolzkem rečnem bregu. K sreči je bila voda za umitje blizu, doma pa seveda ni šlo brez dodatnega umivanja v kopalnici.
Morda pa bomo nekega dne le dočakali, da bo Pšata spet tako čista, da bomo lahko pili vodo iz nje? Eden izmed tekmovalcev mi je zagotovil, da je bila prav dobra. Malce jo je popil, ko ga je v žaru tekme »potopil« nasprotnik. Šilce krepkega po tekmi je odvrnilo nevarnost diareje ali hujše okužbe.
Kaj reči na koncu? Doživeli smo zgodovinski dan, enkratno športno srečanje med Skadovci in Moščani. Upajmo, da jih bomo še več.
Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič
