V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije, ki je Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
Dan reformacije je državni praznik, ki ga praznujemo od leta 1992, in dela prost dan. Reformacija predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil profesor biblične teologije Martin Luter. Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva.
V slovenskem prostoru je bila osrednja osebnost tega gibanja Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo na sploh. Katekizmu je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.
Jurij Dalmatin je prevedel Biblijo
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je leta 1584 v Wittenbergu dal natisniti Jurij Dalmatin. Med reformacijo je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
Največja slovesnost v Prekmurju
Praznik še posebej slovesno praznujejo v Prekmurju, kjer živi večina evangeličanov na Slovenskem. Razdeljeni so v 13 cerkvenih občin, po zadnjem popisu prebivalstva pa jih je pri nas nekaj manj kot 15.000, kar predstavlja četrto največjo versko skupnost v Sloveniji.
C. R.
Pod črto
