V teh dneh bodo ljubitelji jagod zagotovo prišli na svoj račun, saj se je začela sezona okusnih in rdečih plodov, čeprav je letošnje majsko deževje pridelovalcem povzročilo kar nekaj nevšečnosti.
Tako je tudi na Jančah, kjer bodo to in prihodnjo nedeljo, torej 9. in 16. junija, vsakič ob 11. uri, že po tradiciji pripravili jagodni nedelji.
Na prireditvi boste lahko kupili sveže jagode in veliko dobrot, narejenih iz tega sadeža, prav tako pa bodo ponudili še za druge dobrote za lačne in žejne.
Pripravili bodo še razstavo najlepših jagod in peciva, ki ga bodo domače gospodinje pripravile iz njih. Ob tem bodo poskrbeli še za glasbo.
V nedeljo, 9. junija, bo igral ansambel Furmani, v nedeljo, 16. junija, pa skupina Bojsi. To nedeljo se bodo predstavili tudi učenci Osnovne šole Janče. Sicer pa bodo na svoj račun prišli najmlajši obiskovalci jagodnih nedelj, saj imajo ob planinskem domu na Jančah na voljo razna igrala.
Janče so danes znana izletniška točka Ljubljančanov in okoličanov, od koder se ponuja pogled vse tja do Triglava, Karavank in Kamniških Alp ter tudi do Pohorja.
Spomladi v teh krajih najprej dozorijo jagode, jeseni pa na sadnih drevesih še jabolka, slive, breskve in hruške ter grozdje na trti, zato se v teh krajih radi pohvalijo s Sadno cesto.
Domačini vabijo na številne urejene kmetije, kjer radi odprejo svoja vrata. S skupnimi močmi je bilo do danes na področju kmetijske proizvodnje urejenih 500 ha pašnikov, narejenih 30 ha sodobnih nasadov z integrirano pridelavo sadja, izveden projekt revitalizacije travniških nasadov in vrtov ter izdelanih 11 vodnih zajetij za potrebe namakanja sadnih rastlin.
Kraji okrog Janč so znani še po kostanju, zato jeseni pripravljajo kostanjeve nedelje, ki so vedno dobro obiskane.
V letu 1994 je bil urejen prireditveni prostor na Jančah z otroškim igriščem in Jagodožerom, igralom po motivu iz zgodbe o Deželi jagod.
Središče tega območja so Janče, ki so razloženo hribovsko naselje na kopastem hrbtu Janškega hriba (794 m), z jedrom okrog cerkve sv. Miklavža.
Zgrajena je bila leta 1796. Jugozahodno od cerkve stoji kapelica, prav tako posvečena sv. Miklavžu, malo nižje pa je druga, ki je bila zgrajena leta 1897 kot spomin na epicenter velikega ljubljanskega potresa leta 1895.
Avtor teksta in fotografij:
Primož Hieng
