Ceste, odseki cest, asfaltiranje …
To, kar se dogaja pri nas oz. pri vas doma (skoraj na domačem pragu) in v Sloveniji (na mnogih dvoriščih), žal res ne vem zakaj, postaja velik “družbeni” problem .
V marsikateri t. i. krajevni skupnosti je hudo, ker ni nikogar, ki bi skrbel, da vse poteka tako, kot bi moralo ( Le kdo je nadzoroval Šolsko ulico v Dobu, da pridni delavci niso pravočasno položili električnega kabla?).
Tudi v naši KS Dob (pri Domžalah). Precej upravičeno domnevamo, da zaradi OŠ Dob in njene uspešne ravnateljice Barbke Drobnič, ki je županu Toniju Dragarju in njegovi najtesnejši ekipi pri vodenju občine Domžale, nekakšna težko prebavljiva kost v grlu.
Morda gre pri vse zadevi le za lanskoletna nesoglasja med občinsko upravo in vodstvom OŠ Dob glede prevozov otrok (plačevanja prevoza oz. denarnega deleža /financiranja občine/) v šolo, ki se vozijo vsak dan v šolo z (najetim) avtobusom (lastniki avtobusov, ki so se prijavili na razpis, bi se kmalu menda celo “pobili” med seboj – vse za “ljubi kruhek”). Njena kalvarija je zelo preprosta. Poznamo jo dokaj od blizu (Berite zapisnike sej Občinskega sveta Občine Domžale …). Želela si je namreč urediti prevoz učencev v šolo na sprejemljiv, pošten, transparenten način, vendar na vrhu občinske oblasti v občini Domžale ni naletela na povsem normalen, človeški odziv. Prav tako ne njena pomočnica Damjana … Ona je šele garala (pa vse čas razlagala in pojasnjevala ) takrat … Še več, naletela je na povsem gluha ušesa, naletela je na hudo in krivično metanje polen pod noge. Kot smo znali nekoč poimenovati dejanja, ki so parali živce ljudem, ki so dregnili v osje gnezdo tistih “osebkov”, …
Ta prizor v Dobu že nekaj mesecev pozna zelo veliko ljudi, ne samo Dobljanov. Šele nocoj sem izvedel, da so “pozabili” na električni kabel, zato so morali znova prekopavati cesto …
V četrtek, 31. septembra zvečer, so jo začeli (Kdo? Ne vem. Šel sem pa s kolesom mimo. Vse sem videl na lastne oči.) urejevati. Samo en dan pred začetkom prvega šolskega dne. En DAN? Zanalašč? Namenoma? Kar nekaj strojev so in gradbenih delavcev je bilo tedaj na Šolski ulici … Delo v “prazno” …
Vendar jim je najbrž zmanjkalo svetlobe, da bi naslednji dan starši učencev OŠ Dob v miru in normalno pripeljali svoje otroke v šolo. Kot se spodobi! Upam, da se bo ta “cestna pravljica” končala s srečnim koncem, ki se je začela že sredi poletja 2017. In da se bo končno končala v ponedeljek, 20. novembra 2017. Uredništvo vašega portala želi vsem “nastopajočim” v tej “dolgi, predolgi “infrastrukturni” zgodbi, ki se bodo tako ali drugače pripeljali na delovno mesto, vso srečo, posebno pa staršem, ki bodo pripeljali svoje otroke v eminetno, kakovostno šolo, vse dobro!
Na tem mestu javno sprašujemo ne samo domžalskega župana Tonija Dragarja, ampak tudi predsednico KS Dob Marijo Ravnikar: Zakaj se v Dobu dogaja oz. se je dogajalo to, kar so videli in občutili (krajani in okoličani), čeprav se ne bi smelo? Prebivalci KS Dob pričakujejo od vaju obeh iskren in pošten odgovor. Ali morda zahtevamo preveč?
Za povrh pa še to:
Zakaj danes, 18. 11. 2017, “normalno vreme” je bilo, ni bilo nikogar na gradbišču, da bi se čim prej končala prepotrebna investicija? Uredništvo seveda pričakuje argumentiran odgovor osebja, ki je zadolženo, da se gradnja mostu čim prej konča oz. zaključi. Da se akterji “velikega gradbenega podviga” postavijo pred občinskimi volitvami v naslednjem letu pred fotoaparate in kamere. Predvolilna in volilna igra, všečna medijska predstava, se je na Domžalskem že začela. Županu Toniju Dragarju ni dovolj tretji mandat (12- letna oblast), rad bi še “vse mandate” do … Dokler bi šlo … Ali bi šlo …
Do kdaj bo še cestna zapora tukaj? Uredništvo portala vašega portala, s katerim ste se že spoprijateljili, pričakuje eksakten odgovor.
Brez slepomišenja ali sprenevedanja!
Po polžje?
Mi nismo ZA!
O. B.
