Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že pred dnevi preko medijev pozval vse ljudi z vojaškimi izkušnjami iz celega sveta naj se pridružijo ukrajinskim oboroženim silam pri obrambi Ukrajine pred rusko agresijo.
Sedaj pa so šle ukrajinske oblasti v svojih prizadevanjih za sprejem tujih vojakov v svoje vrste še dlje, saj so za vse tujce, ki bi želeli sodelovati v ukrajinskih oboroženih silah dvignile do sedaj veljavne vizumske omejitve.
Že vse od Euromaidanskih protestov leta 2013, ruske aneksije Krima in izbruha nasilja na vzhodu države leta 2014 so se v vrstah ukrajinskih oboroženih sil poleg ukrajinskih državljanov borili tudi številni tujci z vojaškimi izkušnjami. Po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva naj bi se ukrajinskim oboroženim silam od leta 2014 pridružilo že na tisoče prostovoljcev iz vsega sveta, ki so v vseh letih oboroženih spopadov sodelovali v ukrajinski vojski, bodisi kot vojaki v bojih na fronti, bodisi kot podporno osebje zanje (zdravniki in člani zdravstvenega osebja, mehaniki, vojaški inštruktorji, strokovnjaki za komunikacije, vozniki vojaških vozil itd.). Razlogi za pridružitev ukrajinski vojski so bili različni; nekateri so imeli v Ukrajini sorodnike in prijatelje, ki so jim želeli pomagati, drugi so si »želeli adrenalina«, spet tretji pa so se za ta korak odločili iz ideoloških razlogov, primarno zaradi osebnega nasprotovanja ruskim oblastem in njihovi imperialistični politiki ter vojaški agresiji nad šibkejšimi sosedami. Tako rekoč nikogar izmed njih pa ni gnala želja po denarju ali morebitnemu vojnemu plenu.
Že vzpostavljeni celi bataljoni tujih vojakov
Tuji vojaki in pripadniki vojaškega osebja, ki služijo v ukrajinskih oboroženih silah prihajajo v večini primerov iz evropskih držav. Največ je beloruskih, gruzijskih in ruskih državljanov, zelo številčni pa so tudi državljani Albanije, Avstralije, Češke, Finske, Francije, Hrvaške, Indije, Italije, Kanade, Nemčije, Norveške, Poljske, Španije, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Nekateri izmed njih so zaradi svojih zaslug v bojih s pro-ruskimi separatisti v preteklih letih pridobili velik sloves in celo uradne pohvale s strani ukrajinske vlade; takšen je primer švedskega ostrostrelca Mikaela Skillta, ki je bil dolga leta ostrostrelec v Švedski narodni gardi, nato pa se je leta 2014 pridružil ukrajinskim silam, v okviru katerih se ni zgolj osebno boril proti ruski agresiji na vzhodu države, ampak je z leti prevzel tudi poveljevanje celi enoti vojakov in bil eden vodilnih inštruktorjev za ukrajinske ostrostrelce. Poleg Skillta se je v Ukrajino odpravilo še več Švedov, sicer pa je od tujih vojakov zelo veliko zlasti Gruzijcev in Čečenov, ki so tekom bojev v Donbasu ustanovili cele bataljone za vojake njihove narodnosti (Gruzijska nacionalna legija in Bataljon Džoharja Dudajeva).
Z rusko agresijo je zanimanje za vključitev tujcev v vojsko znova naraslo
Ko je Rusija prejšnji teden iz vseh strani izvedla invazijo na državo, je na ukrajinski strani narasla potreba po čim večjem številu vojakov in vojaškega osebja, poleg tega pa so Ukrajinci glede na pretekli interes številnih tujih borcev računali, da jim bodo tudi tokrat priskočili na pomoč mnogi tuji državljani z vojaškimi izkušnjami. Že tri dni po začetku ruskega napada je ukrajinski predsednik Zelenski oznanil ustanovitev t. i. Mednarodne legije za teritorialno obrambo Ukrajine, ki je postala del ukrajinskih kopenskih sil (vojske) in v katero bodo sprejeti vsi tuji državljani, ki bodo želeli sodelovati pri vojaških operacijah za obrambo Ukrajine. Na to potezo ukrajinskega predsednika so se odzvali tudi številni tuji politiki in diplomati, med drugim kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly in britanska sekretarka za zunanje zadeve Elizabeth Truss, ki sta obe dejali, da bosta Kanada in Velika Britanija pozdravili ter podprli vse njune državljane, ki bi si želeli sodelovati pri obrambi ukrajinske suverenosti. Že naslednji dan po ustanovitvi mednarodne legije (28. februarja) se je na ukrajinskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji oglasilo več zainteresiranih mlajših moških, izmed katerih jih je večina imela izkušnje s služenjem v vojski, ki so želeli zaprositi za vstop v Ukrajino z namenom, da bi se pridružili ukrajinski vojski.
Odprava vizumskih omejitev za vse prostovoljce
Ker se je do danes število oseb, ki bi si želele pomagati ukrajinskim silam v boju z ruskim agresorjem močno povečalo (namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je v izjavi za javnost dejala, da so prejeli že več tisoč prošenj s strani tujcev za vstop v ukrajinske oborožene sile), se je ukrajinska vlada odločila, da je potrebno vsem, ki bi se bili pripravljeni boriti za njihovo domovino omogočiti takojšen vstop v ukrajinsko vojsko in odpraviti vse birokratske ovire za njihov prihod v državo. To je bil tudi razlog, da je ukrajinsko zunanje ministrstvo danes sprejelo odlok o odpravi vizumskih zahtev za vstop v državo, kar bo posledično pomenilo, da bodo lahko vsi tuji državljani, ki bodo v Ukrajino potovali z namenom služenja v njenih oboroženih silah, v državo vstopili brez dolgotrajnih postopkov, zgolj s predložitvijo osebnih dokumentov in dokazil o napotitvi v ukrajinsko vojsko. Interes je kot kaže že izjemno velik, saj se je na ukrajinske ambasade oz. veleposlaništva po vsem svetu do zdaj obrnilo že na tisoče ljudi, izmed katerih so mnogi tudi vojni veterani z bojnimi izkušnjami. Največ interesa za pomoč pri obrambi ukrajinske zemlje naj bi izkazovali v Kanadi, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, o povpraševanju za boj proti ruski agresiji pa so poročala tudi ukrajinska predstavništva iz Češke, Hrvaške in Poljske, kar je definitivno zelo dober znak, saj Ukrajinci pri obrambi svoje države tako ne bodo ostali sami.
Piše Matej M.
