“To, kar se trenutno dogaja s starejšimi, je neke vrste genocid. Zanje namreč nihče ne poskrbi celovito oziroma kot bi bilo prav. Zato je za nas nujno, da čim prej dobimo zakon o dolgotrajni oskrbi starejših in mlajših ter da bi bili socialnovarstveni zavodi pod eno komando. To pomeni, da bi morali imeti direktorat ali urad za starejše, ki bi poskrbel za njihovo celostno obravnavo, ne pa da o enem delu odloča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za zdravstvene storitve in oskrbo pa Ministrstvo za zdravje. Najpozneje v februarju bi morali na vladi zagotoviti dodatni denar za pokrivanje stroškov zdravstvenega dela oskrbe starejših. Sprejeli bodo namreč splošni dogovor, v katerem je ena od odprtih postavk tudi ta, koliko dodatnega denarja zagotoviti za njihove socialnozdravstvene potrebe. Zdaj ta prispevek za posameznika znaša le 15 evrov na dan, kar je nekajkrat premalo. Še sploh, ker so do danes potrebe po osnovnih in dodatnih storitvah, pa stroški materiala in dela tako narasli, da znesek, ki je enak od leta 2009, ne zadošča več za primerno zdravstveno oskrbo. Posebej nas zanima, kateri zakon določa, da moraš sam nabaviti ali doplačati plenice, če presežeš normativ treh na dan. Kdo od sorodnikov ali drugih lahko nadzira, koliko plenic jim dejansko zamenjajo na dan in kolikokrat jim ih pozabijo zamenjati? Skratka, za nas je nehumano, da ZZZS sploh določa kvote inkontinenčnih pripomočkov, ki se jih sme uporabiti. In narobe, da v nekaterih domovih ukrepe za proti bolnišničnim okužbam (MRSA in druge) zaračunavajo kar varovancem. Nujno je še, da država takoj uredi primerno število postelj v oddelkih in v hospicih in jih primerno financira. Tudi paliativna oskrba se mora približati vsem, ki jo potrebujejo.”
Vir: Nedeljske novice, 2. 2. 2019, str. 11
