“Nedopustno je, da se pogovarjamo o davčni razbremenitvi najbogatejših, hkrati pa ne razmišljamo o tem, kako bi ob nadpovprečni gospodarski rasti odpravili temeljno revščino.
Kot osamosvojitvenik sem zelo razočaran, da tega temeljnega cilja nismo uresničili. Kaj pa je poslanstvo države? Zame to, da se maksimalno poveča število zadovoljnih ljudi, ki se vsakodnevno ne srečujejo z eksistenčnimi problemi.
Sam nimam teh problemov, zato sem morda lahko glasnejši, saj me je sram, da imam materialno blagostanje. To mi zagotavlja zmerno in dostojno življenje, hkrati pa lahko vsaj malo pomagam otrokom in vnukom. Kaj imajo ljudje od nenehnega poveličevanja gospodarske rasti? Število revnih ljudi narašča! Malo sem se razburil, ker mi gre to res na živce! Pa še nekaj je treba poudariti: zelo me moti, da se Slovenija centralistično razvija. Strateško nedopustno je, da se nadpovprečno razvija samo ljubljanska urbana regija. Vsa druga območja, z izjemo Primorske in posameznih jeder (Celje, Velenje, Novo mesto), pa nazadujejo.
Naloga države bi morala biti predvsem z železnico povezati Slovenijo in zavestna odločitev za gospodarske investicije na robnih območjih, da bodo imeli ljudje delovna mesta v bližini bivanja. Prebivalstvo, denar, kapital in delovna mesta se koncentrirajo samo še na širšem območju Ljubljane, kamor prihajajo mladi izobraženi, ki so jim starši z robnih območij Slovenije s težavo omogočili izobrazbo.
S skladnim regionalnim razvojem bi veliki večini prebivalcev zagotavljali blagostanje, hkrati pa bi to omogočalo povečanje prehranske in energetske samozadostnosti. Pridelali bi dovolj lokalne zdrave hrane, ohranjali poseljenost in kulturno krajino. Najbrž si ne želimo, da bi turisti prihajali, na primer, v Belo krajino, ki bi bila popolnoma zaraščena z gozdom!? Pretiravam, ampak točno v tej smeri gre.”
Dušan Plut, aktivist, geograf, okoljevarstvenik, pedagog, politik in osamosvojitelj
Vir: Revija Zarja
