Med nami so ljudje, ki vsakodnevno pomagajo drugim, rešujejo življenja in nam pomagajo povrniti zdravje. Kljub vsem njihovim naporom in norim urnikom so med nekaterimi med bolj osovraženimi poklici v državi.
Če ste pomislili na zdravnike, ste pomislili na prave ljudi.
Na eni strani lahko na družabnih omrežjih beremo zapise zahvale, ki jih bolniki in njihovi svojci namenjajo zdravnikom in medicinskemu osebju, spet na drugi pa pogrom in žaljenje.
Pa si tako negativno in največkrat žaljivo obravnavo res zaslužijo?
Seveda ne. Verjetno ima vsak kdaj kakšno negativno izkušnjo, ko morda ne naleti le na spodbudno in prijazno besedo, a vedeti moramo, da smo vsi ljudje in vsi imamo pravico, da smo kdaj utrujeni, da kdaj vstanemo na levo nogo in nismo vedno nasmejani.
Tudi vsem nam, ki nismo zdravniki in ne delamo v zdravstvu, se zgodi isto. Nismo vedno in povsod do vseh prijazni. Včasih našo jezo prenesemo na nekoga na drugi strani telefona, ko urejamo izpad omrežja pri televizijskemu operaterju, spet drugič se jezimo, ko stojimo v vrsti na Posti, ker dela le eno okence, medtem pa se za steklom sprehajajo tri poštne uslužbenke.
Zelo enostavno je obsojati druge, medtem ko svojih napak ne vidimo. Nihče ali pa zelo redki so lahko ves čas vedno nasmejani, pozitivni in prijazni.
A kljub vsem tem dejstvom so zdravniki in medicinsko osebje tisti, ki se borijo za nas, ko mi obupavamo, takrat, ko nam zdravje ponagaja in nas kolikor je le mogoče, spravijo nazaj na noge. So tiste osebe, ki velikokrat delajo v nečloveških razmerah ure in ure, da nam rešijo življenje.
Čez 30 min začnem z dežurstvom na urgenci – Enoti za bolezni, kjer obravnavamo najbolj bolne paciente (rumena, oranžna & rdeča triažna kategorija).
Dnevni kolega sporoča, da so COVID, interna & pljučni oddelki polni.
Ne vem, kako bomo preživeli. Ne vem, kaj bomo z ljudmi…😢
— Metin Omerović (@Meto_EM) October 28, 2021
Zato si pogroma, ki se danes dogaja proti njim, nikakor ne zaslužijo. Zapisi, ki jih lahko prebiramo, so in morajo biti v sramoto osebam, ki kaj takega zapišejo in tudi vsem tistim, ki tak zapis celo všečkajo ali delijo.
Osnovna objava ga. Saše, ki pa je dosegla kar 107 všečkov in 26 delitev. Ko prebiramo komentarje, je seveda nekaj takih, ki se nad zapisom zgražajo, a vse te napade vojska podpornikov omenjene osebe.
Na vprašanje enega od komentatorjev avtorici zapisa: “Mogoče pa bos kdaj potrebovala pomoč teh nesnag, kot jih imenuješ”, je zapisala zanimiv odgovor: “imam zaščito, ki jo potrebujem in če kdaj bom dobila pomoč človeka z dušo in srcem in takšnega med nesnago ne boste našli. Lep pozdrav”
Velikokrat se za koga vprašamo, ali razmišlja trezno, razsodno in to je po vsej verjetnosti en takih primerov. Žal pa je osovraženost zdravniškega poklica prišla tudi med novinarske kolege. Verjetno ste že opazili naslovnico zadnje Mladine.
Poklic in ljudje, ki ga opravljajo, rešuje življenja. Zdravniki ne poznajo urnika kot večina ljudi, ki opravlja 40 ur dela na teden in ko v petek konča s službo, nanjo ne pomisli do ponedeljka zjutraj, ko se spet odpravi na delo. Zdravnika pokličejo tudi sredi noči, eno uro zatem, ko je prišel domov po 12 urnem delu ali na prost dan, če ga potrebujejo. Redko je v službi le osem ur dnevno. Velikokrat se tudi zgodi, da je že na odhodu domov po napornih dolgih urah dela, ko pride nujni primer in podaljša svoje delo.
Zakaj? Lahko bi odšel, a ne odide in pomaga. Pa čeprav po vsej verjetnosti utrujen in željan nekaj prostih ur, postelje, tuša. A mu vest ne da.
Poklic zdravnika ne more opravljati vsak in prav je tako. Dobri zdravniki so tisti, ki jim zdravje in življenje sočloveka pomeni več kot njegov prosti čas, več kot počitek, več kot njegovo osebno življenje.
V svojem življenju vsi prej ali slej pridemo v stik z njimi, prvič že takrat, ko se tega niti ne zavedamo in nas spremljajo še pred našim rojstvom, nam pomagajo prijokati na ta svet in nas spremljajo na celotnem zemeljskem potovanju.
Izkušnje, ki jih imamo z njimi, pa so v veliki meri odvisne tudi od nas samih. Vsi poznamo rek: “Vse, kar daš, se ti vrne.” in sama močno verjamem v to. V sebi zanje najdem le globoko spoštovanje in hvaležnost.
Spoštovani zdravniki in medicinsko osebje, hvala Vam, ker ste! Brez Vas marsikoga od nas ne bi bilo več.
J.V.
