Na današnji novinarski konferenci je policija predstavila vse izsledke preiskave umora 77 letnega Slavka Knaflja iz okolice Grosuplja, ki so pripeljale do štirih aretacij.
Povzemamo celotno novinarsko konferenco:
Kot je znano, je v petek, 19. 3. 2021, okoli 12.30 poklical občan in povedal, da je v gozdu v bližini Grosuplja našel zvezanega in hudo poškodovanega moškega. Približno 300 metrov globoko v gozdu je bil pred njegovim prebivališčem najden 77-letni moški, ki je bil hudo poškodovan, roke je imel zvezane na hrbtu, prav tako pa zvezane noge. Moški je ob prihodu na kraj še kazal znake življenja, vendar je kljub zdravniški pomoči, ki mu je bila nudena na kraju, umrl.
Policisti so kraj in območje zavarovali. Na kraj je prišla preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča in vodila ogled, ki so ga opravili ljubljanski kriminalisti. V času ogleda, ki je trajal kar dva dni, je bilo zavarovano večje število sledi. Motiv dejanja takrat ni bil znan, prav tako na kraju ni bilo nobenih vidnih sledi, zato so bile pomembne najmanjše podrobnosti, ki bi pripeljale do storilcev kaznivega dejanja. Iz tega razloga so kriminalisti in policisti skupno pet dni pregledovali in preiskovali širšo okolico gozda, v katerem je pokojni živel, ter opravili razgovore z več kot 70 osebami.
Poleg intenzivne kriminalistične preiskave so pri pregledovanju terena in iskanju sledi sodelovali tudi policisti Posebne policijske enote, policisti vodniki službenih psov in policisti Specialne enote – potapljači. Vse najdene in zavarovane sledi so bile poslane v Nacionalni forenzični laboratorij, kjer so bile pregledane in ovrednotene.
30. 3. 2021 smo zaradi suma kaznivega dejanja umora odvzeli prostost 23-letniku z območja Kočevja. Z dodatnimi preiskavami, pregledom nadzornih kamer na širšem območju, pregledom terena, zavarovanimi dokazi in zbranimi obvestili smo pridobili podatke, da so dejanja osumljeni tudi 24, 19 in 18-letnik, vsi z območja Kočevja, in jim 31. 3. 2021 odvzeli prostost.
Z intenzivno kriminalistično preiskavo in zbranimi dokazi je bilo ugotovljeno, da so prijeti osumljenci v četrtek, 18. 3. 2021, v popoldanskem času z osebnim vozilom prišli na območje Grosuplja. Vozilo so parkirali in peš odšli v bližnji gozd z namenom, da iz bivališča pokojnega odtujijo vrednejše premete. Pri dejanju jih je pokojni zalotil, zato so ga pretepli in mu zvezali roke ter noge. Nato so preiskali še njega in njegovo bivališče ter mu odtujili 2.000 evrov gotovine in dva mobilna telefona. S kraja so zbežali, hudo pretepenega in zvezanega 77-letnika pa so pustili ležati na gozdnih tleh, kjer je ostal do naslednjega dne, ko ga je našel znanec.
Osumljenci so se po begu s kraja dejanja odpeljali v smeri doma in po približno 15 km določene predmete (rokavice, podkape, odtujen telefon), ki so jih uporabili pri izvršitvi kaznivega dejanja, odvrgli v potok. Ko so kasneje iz medijev izvedli za smrt žrtve, so določene predmete (oblačila, ki so jih nosili v času storitve kaznivega dejanja) tudi zažgali, da bi uničili dokaze. Kljub temu smo v intenzivni kriminalistični preiskavi
zbrali dovolj dokazov, da smo vsem štirim osumljenim odvzeli prostost in jih 1. 4. 2021, zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja umora, privedli k preiskovalni sodnici, ki je za vse odredila pripor.
Vsi štirje osumljenci so bili do sedaj že večkrat obravnavani za kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete, prav tako pa tudi za kazniva dejanja in prekrške z elementi nasilja.
Slovenija je po številu umorov ena od najbolj varnih držav v Evropi
Slovenija je po številu umorov tako v svetovnem merilu, kot tudi v Evropi, ena izmed najbolj varnih držav, kar je pokazala globalna raziskava o umorih, ki jo je opravil UNODC – Urad združenih narodov za droge in kriminal v letu 2019. Po številu žrtev umorov sta med svetovnimi regijami na prvem mestu Amerika in Afrika, vsaka s preko 35% deleža, Azija zavzema nekaj čez 22% v tem deležu, Evropa ima manj kot 5% v skupnem deležu umorov. Slovenija je po številu umorov na 100.000 prebivalcev na 8. mestu med najbolj varnimi državami v Evropi.
V Sloveniji je število ubojev in umorov že dalj časa v upadanju. V 90. letih smo letno obravnavali tudi do 100 primerov ubojev in umorov (poskusov in dokončanih kaznivih dejanj), po letu 2000 je število padlo na 60 do 80 primerov letno, po letu 2007 pa na približno 40 primerov letno. Odstopata leti 2015 z 49 primeri in 2020, ko jih je bilo 47 – za razliko od leta 2019, ko je bilo nekaj čez 30 primerov teh dejanj. Vendar povprečje okoli 40 primerov letno že od leta 2007 naprej ostaja nekje približno enako.
V preteklih letih tudi primerov množičnih umorov, kot so bili trije v lanskem letu, nismo obravnavali veliko – nazadnje leta 2007 v Zdenski vasi, leta 2003 na Gorjancih in leta 2002 v Rovinju.
Umorov v krogu družine je storjenih le okoli 30 do 35 odstotkov od vseh umorov, ki so izvršeni vsako leto, le v letu 2018 jih je bilo nekaj čez 40%.
Večina ubojev in umorov je uspešno rešena oziroma preiskana. V zadnjih 30 letih je ostalo neraziskanih umorov le za dober odstotek vseh izvršenih dejanj. Kriminalistične preiskave teh primerov se nadaljujejo.
K tako dobri preiskanosti nedvomno pripomore tudi odzivnost policije, kar se je pokazalo tudi v predstavljenem primeru. Ob obvestilu na operativno komunikacijski center, da je bil nekje v Sloveniji izvršen umor, se takoj začnejo izvajati nujni ukrepi. Različne službe v policiji opravijo svoje delo, tako policisti zavarujejo kraj dejanja in izvedejo prve ukrepe na kraju. Kriminalisti in kriminalistični tehniki skrbno in natančno preiščejo vsak kotiček, kjer bi lahko našli uporabne sledove ali predmete. V Nacionalnem forenzičnem laboratoriju se te sledi primerno obdelajo, opravijo se primerjave in s tem tudi že steče dokazovanje dejanja storilcu. Kriminalisti ves čas zavzeto in predano poizvedujejo, sprašujejo ter na vse možne načine iščejo storilca tega dejanja.
V kriminalistično preiskavo pa se po potrebi vključijo tudi druge službe policije, kot so Specialna enota, za prijetje najhujših in najbolj nevarnih storilcev kaznivih dejanj, za druge aktivnosti na terenu se vključuje tudi njihove policiste potapljače, alpiniste-jamarje in bombne tehnike. Zelo učinkovita je tudi pomoč Posebne policijske enote, sploh pri pregledovanju obsežnega in težko prehodnega terena, in vodnikov službenih psov, tako
splošnih kot tudi specialističnih psov, ki iščejo sledove krvi, sperme, vnetljivih sredstev ali orožje in eksploziv.
V policiji zagotavljajo, da v vsakem primeru izvršenega umora vse enote, kriminalisti in policisti, dajo vse od sebe, da se vsako tako nizkotno dejanje zoper človeka preišče in da se storilca pripelje pred sodišče.
