Zaradi izgube dela, predvsem v času recesije, se je pri nas povečalo število samozaposlenih, saj so upali, da bodo s tem nekako prebrodili krizne čase ter obdržali zaposlitev in trajanje delovne dobe.
Kakšne so prednosti in slabosti samozaposlitve?
Samozaposlitev (s.p.) prinaša svobodo, izzive, večje dohodke, a tudi večjo negotovost, neurejen delovnik in marsikatero drugo tegobo, s katero se zaposleni ne spopadajo. Če se zaposlimo, dobimo dopust, plačano bolniško odsotnost, socialno varnost, delo po ustaljenem urniku itd. Za odprtje s. p. je bilo več razlogov, med glavnimi je bila državna subvencija. To je tudi ena najhujših pasti. Osnova za prispevke se namreč računa na letni ravni, glede na dohodke podjetnika v mesecih poslovanja v danem letu. Zaradi višjih mesečnih zaslužkov, h katerim je prispevala subvencija, lahko naslednje leto plačujete višje prispevke.
Prednosti:
– kot s.p. ste bolj prilagodljivi glede delovnega časa;
– sodelujete lahko z več naročniki in niste vezani zgolj na enega delodajalca;
– tako razmerje se lahko prekine dosti hitreje in lažje, kot to stori redno zaposleni;
– bolj ste fleksibilni pri opravljanju sezonskega dela, saj nimate omejitve delovnega časa;
– nekateri stroški, ki so za zaposlenega »luksuz«, po stanejo strošek poslovanja (npr. internet, telefon in še marsikaj, odvisno od dejavnosti in od izbranega načina ugotavljanja dobička).
Pomanjkljivosti:
– del stroškov, za katerih kritje je treba poskrbeti, postanejo stroški, ki jih je prej nosil delodajalec, kot so prevoz, strošek službene poti in podobno;
– prav tako niso več samoumevni dodatki, ki vam jih je plačeval delodajalec, kot so dodatek za nedeljsko delo, regres in podobno;
– vsak mesec je treba poskrbeti tudi za plačilo socialnih prispevkov, saj se ta strošek prenese neposredno na vas. Te prispevke je treba plačevati redno vsak mesec, pa čeprav ni bilo prilivov na račun, sicer na primer ne morete k zdravniku oziroma morate pregled plačati sami;
– tudi redni mesečni dohodki niso zagotovljeni, saj lahko plačilo kljub vnaprej sklenjenim pogodbam niha iz meseca v mesec;
– zavedajte se, da vam nihče ni dolžen plačati bolniškega dopusta, če zbolite, prav tako nimate plačanih dopustov, in imejte temu primerno privarčevano vsoto;
– zavedati se je treba tudi, da lahko naročnik preklice naročilo in preprosto ostanete brez zaslužka. Temu se lahko ognete tako, da imate več različnih naročnikov, kar pomeni, da še vedno prejmete neke dohodke. Če pa pride do izterjave na vašem računu, vam lahko poberejo celotna nakazila z računa, prav tako pa se lahko vaš dolg izterja iz vašega premoženja in vam grozi, da izgubite vse, saj kot s. p. odgovarjate z vsem svojim imetjem.
Največje pasti
Začetniki se srečajo z dvema možnostma: ali bodo uveljavljali normirane odhodke (praviloma v višini 25 odstotkov) ali pa bodo vodili poslovne knjige in z vestnim zbiranjem računov uveljavljali dejanske odhodke. Ponavadi se odločijo za preprostejšo pot, to je za normirane odhodke. Tu se skriva tudi ena najhujših pasti. Osnova za prispevke se namreč računa na letni ravni, glede na dohodke podjetnika v mesecih poslovanja v danem letu. Se pravi: če s. p. ustanovite oktobra in dobite decembra državno subvencijo, se bo štelo, da so vaši letni prihodki 27 tisoč evrov oziroma 2.250 evrov na mesec zgolj iz naslova subvencije. Če bi ustanovili s. p. in prejeli subvencijo januarja, pa bi se pri izračunu osnove za prispevke med prihodke štel le dejansko prejeti znesek subvencije, saj se razporedi na vseh 12 mesecev leta. Zaradi višjih mesečnih zaslužkov pa potem naslednje leto plačujete višje prispevke.
Računovodstvo
Če pa bi se odločili, da bi kot s. p. vodili poslovne knjige, pa se opisani učinek prejete subvencije lahko razmeji na naslednjih 12 mesecev poslovanja, zato ne vpliva na dvig osnove za prispevke. Hkrati pa je treba računati s tem, da bo treba urediti računovodstvo, zbirati račune oziroma druga dokazila o nastalih stroških, povezanih s poslovanjem, in še kup drugih stvari. Nekateri se odločijo, da bodo računovodstvo vodili sami, a glede na hitro spreminjajočo se in kompleksno zakonodajo priporočajo, da si kljub temu da gre za dodaten strošek, priskrbite računovodjo, saj so kazni, ki jim sicer grozijo, visoke. Vsekakor je priporočljivo, da najprej obiščete tako pravnega kot davčnega svetovalca, s katerima preverite svoj poslovni načrt, saj mimogrede spregledate kakšne dodatne zakonske zahteve ali ključne možnosti za olajšave. Vedno upoštevajte najslabši možni scenarij, saj se pogosto odvije tudi v resničnosti. Vedno razmislite, preden storite, kje in kaj vas lahko dolgoročno udari po žepu.
Imate pogum za to pot?
Imeti s. p. zahteva visoko stopnjo samonadzora, saj si delo iščete sami. Prav tako mora biti vaše neformalno znanje o vaši izbrani smeri na visoki ravni, saj je to tisto, ki vas bo naredilo konkurenčnega. Morate biti zagnani, nepopustljivi. Ne smete se zlomiti takrat, ko gre vse na slabše, prav tako pa morate paziti, ko gre vse na bolje. Srečali se boste z mnogo ovirami, a vzemite to kot izziv, ne kot prepreko.
V Sloveniji med 955.000 delovno aktivnimi 12 % samozaposlenih
V 2. četrtletju 2017 je bilo 114.000 oseb samozaposlenih (67 % moških in 33 % žensk). 94.000 samozaposlenih (82 %) je delalo v lastnem podjetju, ali so bili samostojni podjetniki, ali so delali v svobodnem poklicu, preostalih 20.000 (18 %) samozaposlenih pa so bili kmetje. Okoli dve tretjini samozaposlenih (76.000 ali 67 %) nista nikogar zaposlovali; več kot polovica teh ni nikogar zaposlovala zato, ker ni bilo dovolj dela. Večina samozaposlenih (98.000 ali 86 %) pa v prihodnjih 12 mesecih ni nameravala niti zaposlovati novih delavcev niti za delo najeti podizvajalcev. Največ samozaposlenih se je samozaposlilo zaradi primerne priložnosti (30,7 %), 25,5 % jih je nasledilo družinsko podjetje, 13,3 % pa, ker niso našli zaposlitve.
J.A.
