Ogromno ljudi sanja o velikem kupu denarja na bančnem računu, vili, jahti, mercedesu, vikendu, itn.
Sanjajo in sanjajo. Pa se nič ne spremeni. Vsak dan hodijo v službo za minimalca ali pa živijo na račun socjalne in sanjarijo. Zraven pa jamrajo, kako so vsi zlobni, da se nič ne da, da je vse brez veze, da je za samostojno pot potrebno ogromno kapitala in imajo tisoč in en izgovor, kako bi, da ne bi. Hm, ko poslušam včasih take zgodbe, si mislim sama pri sebi, da pač eni res ne vedo, kaj v življenju bi radi. Najlažje je jamrat, drugim solit pamet, zraven pa se smilit samemu sebi. Najtežji in najbolj odgovoren premik pa je narediti prvi korak. To je zatrdna odločitev, kaj si pravzaprav želimo, potem pa vzdignit rit in to izvesti. Od tega trenutka naprej nam življenje samo kaže smernice in poti do uresničitve zastavljenega cilja.
Veliko vas spremlja mojo pot. Vsi veste, da nimam izgovorov, da primem tudi za lopato, se lotim vsakega stroja, ki mi pride pod roke in se učim iz sekunde v sekundo na poti do cilja, ki sem si ga zastavila. Tudi denarnih sredstev nisem imela bog ve koliko. Ampak moja zatrdna odločitev, prvi storjeni korak in neizmerna volja sta me pripeljala že kar daleč.
Pustila sem dobro plačano državno službo in se odločila za samostojno pot že pred enajstimi leti. S štirimi majhnimi otroki, ogromno hišo, brez potrebne podpore doma in zvozila vse ovire na poti do danes. Vmes so me sesuvali, in to domači, ampak sem vztrajala brez izgovorov. Stalno sem iskala nove poslovne priložnosti.
Danes mi je ostalo res tisto najboljše, najbolj zvesto in pošteno. Ponosna sem na vse, s katerimi sodelujemo in veselim se vsakega človeka posebej, ki se rad vrne.
Toliko na kratko. Vse se da, če se hoče. Kdor ne riskira, ne profitira. Star pregovor, ki bi ga moral ponotranjiti vsak, ki se odloči za spremembe in samostojnost.
Lepo mi bodite in uživajte v teh prazničnih dneh. Sama najbolj uživam v mojem hobiju, ki je postal moj vsakdanji kruh.
Srečno vsem?❤???
Mateja Žlogar
