Ruski znanstveniki pod ledom Antarktike domnevno odkrili ogromno zalogo nafte

Antarktike, Pixabay

Ruski znanstveniki naj bi pod debelim ledom Antarktike odkrili izjemno obsežno nahajališče nafte, ki naj bi po ocenah vsebovalo več kot 511 milijard sodčkov. Če številke držijo, gre za eno največjih domnevnih zalog fosilnih goriv na svetu.

Odkritje, povezano z raziskavami na območju Antarktike, bi lahko imelo daljnosežne posledice za svetovno energetsko oskrbo in geopolitična razmerja. Po poročilih naj bi bila ta zaloga kar desetkrat večja od celotne količine nafte, ki je bila v zadnjih 50 letih načrpana iz območja Severnega morja.

Če bi se izkazalo, da so ugotovitve točne in če bi bila nafta nekoč dejansko dostopna za črpanje, bi to pomenilo eno največjih še neizkoriščenih energetskih virov na planetu. Kar seveda zveni kot sanje za energetsko industrijo in nočna mora za vse ostale.

A prav tu se zgodba zaplete.

Antarktika je trenutno zaščitena z mednarodnimi sporazumi, ki strogo prepovedujejo kakršnokoli rudarjenje ali vrtanje naravnih virov. Namen teh pogodb je ohranitev enega zadnjih skoraj nedotaknjenih ekosistemov na Zemlji.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko tovrstno odkritje sprožilo resne mednarodne spore. Države bi se lahko začele prepirati o pravicah do ozemlja in energetskih virov, kar bi postavilo pod vprašaj tako veljavne pogodbe kot tudi varstvo izjemno občutljivega antarktičnega okolja.

Spomnimo: celotno območje ureja Antarktična pogodba, ki velja od leta 1961. Ta pogodba določa tri zelo neprijetne stvari za vse, ki radi rišejo meje na zemljevidih:

  • Antarktika je namenjena izključno miroljubnim in znanstvenim dejavnostim

  • Vrtanje, rudarjenje in izkoriščanje naravnih virov je strogo prepovedano

  • Odkritje ne pomeni lastništva. Tudi če si prvi. Tudi če si Rus. Ruski znanstveniki lahko raziskujejo. lahko objavljajo podatk, ne morejo pa si nafto prisvojiti. Vprašanje pa je, ali bo to dejansko ustavilo Putina.

Vprašanje torej ni le, koliko nafte se skriva pod ledom, temveč tudi, ali si jo človeštvo sploh lahko privošči – politično, okoljsko in moralno. Gotovo pa Antarktika, vsaj za zdaj, ostaja bolj simbol skupne odgovornosti kot pa nova črpalka za svetovno lakoto po energiji.

Portal OS