Resničnostni šovi – oddaje za plehkomisleče
V zadnjih nekaj letih so tudi Slovenijo na najrazličnejših TV programih preplavili tako imenovani »resničnostni showi«. In čeprav so nekateri od njih, ki so bili posneti v tujini, s tujimi produkcijskimi hišami in udeleženci iz tujine, še nekako na sprejemljivi in kakovostni ravni, pa je pri »domačih«, se pravi tistih, ki so na podlagi tujih licenčnih programov nastajali na naših tleh, več ali manj z našimi udeleženci, zaznati tako kvalitetno kot tudi siceršnjo zelo slabo zamisel in izvedbo. Pa namenoma ne bom imenoval nobenega od njih.
Zakaj to pišem? Predvsem iz tega razloga, ker imam občutek (pa ne samo jaz), da se udeležence teh resničnostnih »showov« skuša na takšen in drugačen način poniževati, izvabljati iz njih tisto najslabše, se norčevati iz njih. Rekli boste – saj so se sami prijavili za udeležbo in so se strinjali s pogoji. Pa vendar, je res potrebno, da se za tistih »5 minut slave«, pustijo tako norčevati iz samega sebe, se res ne zavedajo, da si za prihodnost delajo takšno nepopravljivo moralno in tudi siceršnjo škodo?
5 minut “slave”
In gledalci, ki spremljajo tovrstne plehke oddaje, se smejijo tem udeležencem v njih ter si mislijo svoje o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti, da bi bili nekaj minut »slavni«, pri tem verjetno niti ne pomislijo, da s tem, ko gledajo tovrstne oddaje, tudi sami sodelujejo v teh šovih in da niso čisto nič boljši, nič manj plehki, kot udeleženci, le da oni to delajo z namenom, da bi si na takšen ali drugačen »umazan« način pridobili nagrado. Skratka, gledajo oddaje, ki imajo plehko ozadje, oddaje, ki spodbujajo miselnost, da bolj, ko si nepošten, izprijen, sovražen do drugih, večjo imaš možnost, da osvojiš nagrado. Torej ravno nasprotne vrednote od tistih, na katerih bi moral sloneti svet, vrednote, ki bi ljudi nadgrajevale v boljše, bolj poštene, bolj prijazne.
Zakaj sami sebi žagamo vejo?
Je res potrebno med množico TV programov in oddaj izbrati ravne tiste in takšne, ki slabe stvari prikazujejo kot nekaj pozitivnega. Kako naj naša moderna družba 21. stoletja sploh preživi, če se tako poudarjajo slabe stvari kot nekaj pozitivnega in se hkrati ob tem želi razvrednotiti dobre? Kako naj preživi, če na vsakem koraku slišimo – goljufaj, kradi, bodi nepošten, drugim zasajaj nož v hrbet, pa se ti bo dobro godilo in boš imel vedno dovolj denarja… Nam je to res potrebno? Se zavedamo, da takšna sporočila v bistvu uničujejo človeško populacijo? Samim sebi žagamo vejo, na kateri sedimo, kopljemo si lasten grob…
Mar res ne bi mogli biti resničnostni šovi usmerjeni v iskanje pozitivnih lastnosti ljudi, da bi v njih zmagali tisti, ki skozi oddaje napredujejo v smislu pozitivnih vrednot? Je to tako težko? Se producenti bojijo, da ne bi bilo gledanosti in zaslužka? In da ljudje ne bi uživali v kvalitetnih oddajah, kjer se poudarjajo pozitivne vrednote? Mar ljudi k gledanju res pritegne samo tisto, kar je slabo, nad čimer se lahko naslajajo, se smejejo neumnostim in naivnostim udeležencev? Menim, da ne. In da bi resničnostni showi, ki temeljijo na pozitivnih lastnostih, imeli vsaj takšno gledanost, kot jo imajo sedanji. A kako naj se to doseže? Ena od možnosti, ki jo lahko izberejo gledalci, je ta, da slabih oddaj enostavno ne gledajo. In če ne bo gledanosti, potem bodo producenti pač morali spremeniti koncept teh oddaj, da se bo gradilo na pozitivnih vrednotah … Vsi, ki gledate te resničnostne šove, boste zmogli ta korak, ta preskok? Poskusite… Ne bo vam žal!
J.A.
