Koliko denarja bi zaposlenim ostalo, če bi bilo delo v Sloveniji manj davčno obremenjeno? Prav to vprašanje postaja vse bolj aktualno ob visokih cenah goriva, ogrevanja, hrane in drugih življenjskih stroškov.
Osnovna logika davčne razbremenitve je preprosta: če se zmanjšajo davki oziroma druge obremenitve dohodkov iz dela, lahko zaposlenemu ob ustrezno oblikovanih spremembah ostane višji neto dohodek.
Za zaposlenega je pomemben predvsem končni znesek na računu. Višji razpoložljivi dohodek pomeni več denarja za položnice, hrano, gorivo, ogrevanje, varčevanje ali druge potrebe.
Tudi razprave vladne fokusne skupine za davke so med pomembnimi cilji izpostavljale razbremenitev dela in gospodarstva ter večjo konkurenčnost. (gov.si)
Slovenija je po obremenitvi povprečnega dela zelo blizu Belgiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji in Italiji, medtem ko je njena zakonska minimalna plača precej nižja od minimalnih plač v Belgiji, Nemčiji in Franciji.
Če k isti primerjavi dodamo še povprečne bruto plače, so razlike še bolj vidne. Za primerljivost lahko uporabimo OECD-jevo oceno povprečne letne bruto plače za leto 2025.
| Država | Davčni primež | Povprečna bruto plača/leto | Povprečno bruto/mesec |
|---|---|---|---|
| 🇧🇪 Belgija | 52,5 % | 62.348 € | ≈ 5.196 € |
| 🇩🇪 Nemčija | 49,3 % | 66.700 € | ≈ 5.558 € |
| 🇫🇷 Francija | 47,2 % | 45.964 € | ≈ 3.830 € |
| 🇦🇹 Avstrija | 47,1 % | 63.054 € | ≈ 5.255 € |
| 🇮🇹 Italija | 45,8 % | 36.594 € | ≈ 3.050 € |
| 🇸🇮 Slovenija | 45,3 % | 30.135 € | ≈ 2.511 € |
Izstopa predvsem Slovenija: davčni primež je le 0,5 odstotne točke nižji kot v Italiji in 1,9 točke nižji kot v Franciji, povprečna bruto plača pa je precej nižja. V primerjavi z Nemčijo je povprečna slovenska bruto plača po tej metodologiji približno 2.511 € proti 5.558 € mesečno. Pomembno je tudi, da so trošarine v Sloveniji pogosto celo dražje kot v zgoraj navedenih državah.
Davke plačujemo tudi takrat, ko svojo plačo porabimo
Davčna obremenitev posameznika se ne konča pri plačilni listi. Ko zaposleni svoj neto dohodek porabi, pri številnih nakupih plača DDV, pri gorivu pa so v ceno vključene tudi trošarine in druge dajatve.
Pri 95-oktanskem bencinu trenutno trošarina znaša okoli 0,41759 evra na liter, pri dizlu 0,33000 evra na liter, pri kurilnem olju pa 0,021 evra na liter.
To pomeni približno 20,88 evra trošarine pri 50 litrih bencina in 16,50 evra pri 50 litrih dizla.
Primer kurilnega olja hkrati kaže, da lahko država z višino trošarin neposredno vpliva na davčni del cene energenta. Trošarina za kurilno olje je bila septembra znižana na 21 evrov za 1.000 litrov. (gov.si)
Kaj ima s tem referendum?
Referendum o ZIURS ni neposredno glasovanje o trošarinah za bencin, dizel ali kurilno olje. Povezava je predvsem v širši razpravi o davčni politiki.
Zagovorniki davčnih razbremenitev poudarjajo, da bi manjša obremenitev dela in gospodarstva lahko pomenila več razpoložljivega denarja za zaposlene ter več sredstev podjetjem za razvoj in investicije.
Referendumska razprava tako odpira precej širše vprašanje: koliko ustvarjenega denarja naj pobere država in koliko naj ga ostane zaposlenim ter gospodarstvu?
V času draginje, visokih cen goriva in začetka kurilne sezone je to vprašanje za številna gospodinjstva še posebej konkretno.
Portal OS
