Primer iz Romunije dobiva vse večje razsežnosti. Potem ko je romunsko sodišče za Gregorja Hudohmeta, direktorja družbe GEN-I Sonce, odredilo 30-dnevni pripor zaradi suma podkupovanja pri velikem energetskem projektu, je uprava GEN-I sklicala izredno sejo, odredila revizijo posla in začela preučevati celo možnost zamrznitve projekta. Robert Golob, nekdanji dolgoletni prvi mož GEN-I, medtem poziva, naj se počaka na dejstva.
Romunska protikorupcijska preiskava, v kateri se je znašel direktor slovenske družbe GEN-I Sonce Gregor Hudohmet, je sprožila konkretne ukrepe tudi v Sloveniji. Uprava GEN-I se je 27. septembra zvečer sestala na izredni seji in odredila revizijo posla, povezanega z gradnjo velikega baterijskega sistema za shranjevanje električne energije v Gheorgheniju v Romuniji.
Hkrati so v družbi začasno posegli tudi v vodstvo GEN-I Sonce. Za začasna direktorja sta bila imenovana predsednik uprave GEN-I Jure Soklič in član uprave Sandi Kavalič, ki bosta družbo do razjasnitve okoliščin vodila skupaj. Uprava je začela preučevati tudi možnost zamrznitve romunskega projekta.
Romunski tožilci: zahteval naj bi 450.000 evrov in DDV
Primer je toliko resnejši zaradi navedb romunskega Nacionalnega direktorata za boj proti korupciji (DNA). Po uradnem sporočilu romunskih protikorupcijskih tožilcev je sodišče 26. septembra za osumljenca z začetnicama G. H. in D. C. T. odredilo 30-dnevni pripor.
Tožilstvo G. H. očita, da naj bi med februarjem in septembrom 2026 v povezavi s svojim položajem zahteval 450.000 evrov in DDV, kar naj bi predstavljalo dva odstotka vrednosti pogodbe med dvema podjetjema. Če 450.000 evrov predstavlja dva odstotka pogodbe, govorimo o poslu v vrednosti približno 22,5 milijona evrov brez DDV.
Po slovenskih in romunskih medijskih navedbah gre pri G. H. za Gregorja Hudohmeta, pri drugem osumljencu pa za predstavnika romunskega podjetja, ki sodeluje pri projektu. Gre za očitke tožilstva in ne za pravnomočno ugotovljeno krivdo. Tudi romunski DNA izrecno opozarja, da kazenski postopek ne posega v domnevo nedolžnosti.
GEN-I: O primeru smo izvedeli iz medijev
Posebej odmevna je navedba GEN-I, da je bila matična družba o priprtju direktorja svoje hčerinske družbe obveščena iz medijev. »Uradnih in podrobnejših informacij o postopku v tem trenutku še nimamo,« so sporočili iz družbe.
GEN-I poudarja, da ima ničelno toleranco do korupcije in drugih nezakonitih ravnanj ter da bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepal skladno z zakonodajo. Družba je napovedala tudi sodelovanje z romunskimi preiskovalnimi organi, če jo bodo ti kontaktirali. Odločitev o notranji reviziji kaže, da želi GEN-I zdaj preveriti, kaj se je pri konkretnem poslu dejansko dogajalo.
Golob: »Počakajmo na dejstva«
Primer je zaradi preteklosti predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba v GEN-I dobil tudi politično razsežnost. Golob je družbo GEN-I vodil vrsto let, preden je vstopil v državno politiko. Po izbruhu afere se je odzval tudi na primer Hudohmeta in dejal, da sum še ne pomeni krivde. Za Hudohmeta je povedal:
»Grega, ki ga poznam jaz, si zasluži, da počakamo na dejstva.«
Toda vprašanj je po zadnjih dogodkih vedno več. Zakaj je direktor hčerinske družbe končal v priporu? Kaj bo pokazala revizija konkretnega posla? So bili nadzorni mehanizmi GEN-I Sonce ustrezni? In ali bodo romunski preiskovalci zahtevali dodatno dokumentacijo oziroma razširili preiskavo?
Projekt lahko celo zamrznejo
Da položaj ni rutinski, kažejo ukrepi samega GEN-I. V zgolj nekaj dneh so sledili izredna seja uprave, revizija posla, sprememba vodstva hčerinske družbe in preučitev zamrznitve projekta. GEN-I sicer zagotavlja, da primer ne vpliva na normalno poslovanje skupine.
Toda nadaljevanje zgodbe bo zdaj v veliki meri odvisno od dveh stvari: ugotovitev romunskih preiskovalcev in rezultatov revizije GEN-I. Šele ti bodo pokazali, ali gre za domnevno ravnanje posameznika ali pa bodo preiskovalci pri poslu odkrili še druge nepravilnosti.
Za zdaj pa ostaja nesporno nekaj: eden pomembnejših mednarodnih projektov hčerinske družbe GEN-I je pod drobnogledom, njen direktor je v Romuniji v priporu, matična družba pa je zaradi resnosti očitkov sprožila notranjo revizijo in posegla v vodstvo. Romunska zgodba se je tako v nekaj dneh iz energetskega posla spremenila v primer, ki ga bo zelo pozorno spremljala tudi slovenska javnost.
P.O.
