Slovenija zaostaja v financiranju gorskega reševanja: nevarnost za varnost v gorah kljub požrtvovalnosti reševalcev in neodgovornosti nekaterih obiskovalcev
Slovenija je znana po svojih čudovitih gorah in priljubljenosti planinstva, ki privablja množice domačih in tujih obiskovalcev. Za varnost v gorah skrbijo prostovoljni gorski reševalci, katerih delo je ključno, a finančno pogosto negotovo. Financiranje gorskega reševanja v Sloveniji temelji na kombinaciji državnih sredstev, donacij, članarin in občinskih prispevkov, vendar ta model prinaša več izzivov.
Gorski reševalci v Sloveniji so pravi heroji — prostovoljci, ki tvegajo lastno življenje, da rešujejo druge v težkih razmerah, pogosto na skrajni meji svojih moči. Njihovo delo je neprecenljivo, a žal sistem, ki jih podpira, ostaja finančno podhranjen in zastarel. Kljub temu se slovenski gorski reševalci iz leta v leto soočajo s vedno več intervencijami, ki so pogosto posledica nepremišljenosti in nepoznavanja gora s strani obiskovalcev, predvsem turistov.
Naraščajoče število obiskovalcev, ki v gore vstopajo brez ustrezne opreme ali izkušenj, povečuje tveganje za nesreče in obremenjuje reševalne enote. Turistični obisk gora brez primernega spoštovanja do narave in lastnih omejitev ne samo ogroža njihove lastne življenja, temveč tudi življenjska prizadevanja reševalcev, ki pogosto izvajajo akcije pod velikim pritiskom in v zahtevnih okoliščinah.
Kljub temu, da so gorski reševalci ključni steber varnosti v naših gorah, slovenski sistem financiranja ostaja na zelo nizki ravni, kar ogroža vzdržnost njihovega dela. Medtem ko so v sosednjih državah financiranje in oprema na višjem nivoju, pri nas še vedno primanjkuje jasne državne podpore in učinkovitega sistema zavarovanja
Slovenska praksa: prostovoljstvo, negotova sredstva in številke
Gorska reševalna služba Slovenije (GRZS) v povprečju opravi okoli 700 do 800 intervencij na leto, pri čemer so reševanja pogosto zahtevna in potekajo v težkih vremenskih razmerah ter na nedostopnem terenu. Stroški delovanja so visoki, letni proračun GRZS znaša približno 1,5 do 2 milijona evrov, pri čemer največji del pokrijejo država in Planinska zveza Slovenije. Pomemben strošek predstavljajo predvsem helikopterske rešitve, ki lahko stanejo tudi do 3.000–5.000 evrov na uro letenja.
Kljub temu so sredstva pogosto neadekvatna za sodobne potrebe, kar otežuje vzdrževanje in posodabljanje opreme, usposabljanje ter plačevanje kritičnih storitev. Prostovoljci pri tem vlagajo veliko svojega časa in energije, kar pa ni trajnosten model brez stabilnejših financ.
Primerjalni pogled: prakse v sosednjih državah in širše po Evropi
Avstrija: finančno stabilen model zavarovalniške kritje
Avstrijska gorska reševalna služba opravi približno 1.000 intervencij letno. Letni proračun je višji kot v Sloveniji, z dobro urejenim sistemom zavarovanja, ki krije večino stroškov reševanja, kar zmanjša finančni pritisk na reševalce in uporabnike. Avstrijci prav tako uspešno vključujejo javno-zasebna partnerstva in močno podporo lokalnih skupnosti.
Italija: profesionalizacija in zavarovalniški sistemi
Italijanska gorska reševalna služba sodeluje pri več kot 3.000 intervencijah letno zaradi razgibanega Alpinskega območja. Financiranje prihaja iz državnega proračuna in zavarovalnic, kar omogoča večjo profesionalizacijo in boljše pogoje za reševalce. Italijanski model vključuje tudi posebne helikopterske ekipe in tesno sodelovanje z zdravstvenimi službami.
Nemčija: država kot glavni financer in visoka profesionalizacija
Nemčija ima visoko profesionaliziran sistem gorskega reševanja, ki deluje kot del državnih gasilskih enot in posebnih reševalnih služb. Financiranje je urejeno preko državnih sredstev, lokalnih proračunov in zavarovalniških shem. Nemški sistem je znan po odlični opremi, digitalni podpori reševalcem in izobraževanju.
Švica: tehnologija in zavarovalniške rešitve kot vzor
Švica, ena najbolj gorskih držav v Evropi, ima zelo organiziran in dobro financiran sistem gorskega reševanja, kjer sodelujejo tako prostovoljci kot profesionalci. Stroške reševanja običajno krijejo zavarovalnice, država in lokalne skupnosti. Švica investira tudi v najnovejšo tehnologijo, kot so droni in GPS sledilci, kar povečuje učinkovitost intervencij.
Kritični izzivi in predlogi za Slovenijo
Slovenija, kljub bogati gorski tradiciji, zaostaja pri zagotavljanju finančne stabilnosti in modernizaciji sistema gorskega reševanja. Potrebna je večja transparentnost pri financiranju, ureditev zavarovalniških kritij za reševanja in bistveno večja državna podpora. Povečanje proračunskih sredstev bi omogočilo boljšo opremljenost, hitrejše intervencije in boljše usposabljanje reševalcev.
Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o stroških in zahtevnosti gorskega reševanja, da se zmanjša število preventivno nepotrebnih reševalnih akcij, ki dodatno obremenjujejo sistem.
Gorsko reševanje v Sloveniji temelji na predanosti prostovoljcev, vendar finančni izzivi in zastarel sistem ogrožajo njegovo trajnost. Primerjava z dobrimi praksami v sosednjih državah in širši Evropi jasno kaže, da je nujno posodobiti financiranje in organizacijo, da bo varnost v slovenskih gorah lahko vzdržna tudi v prihodnje.
Portal OS
