Moški imajo kar nekaj načinov, da se ubranijo težav, ki jih lahko prinaša včasih kar nadležna prostata. Predvsem tisti, ki se približujejo srečanju z Abrahamom ali pa so se od njega že poslovili, bi morali biti veliko bolj pozorni na drobno žlezo, ki lahko povzroči hude težave, žal tudi smrt.
V lekarnah in specializiranih trgovinah je na voljo kar nekaj najrazličnejših pripravkov za lajšanje tegob, predvsem takrat, ko opazimo težave pri uriniranju. Seveda toplo priporočamo obisk pri zdravniku, ki bo opravil ustrezen pregled krvi (PSA). Pomagamo si lahko tudi s pitjem čaja, ki ga pripravimo iz rastline, za katero vam bo prostata še kako hvaležna.
To je drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum), ki je zdravilna rastlina, najdemo pa jo predvsem ob poteh, potokih in na travnikih.
Lahko ga gojimo na domačem vrtu, saj bomo sadike drobnocvetnega vrbovca zagotovo našli v bližnjem vrtnarstvu oziroma ustrezni prodajalni s semeni in sadikami. Predvsem po zaslugi avstrijske zeliščarice Marije Treben je postal v zadnjih dveh desetletjih zelo cenjen in iskan. Je trajnica, ki spada v družino svetlinovk.
Poznamo kar precej uporabnih vrst vrbovca, ki jih lahko najdemo po vsej Slovenijo. Če iščemo vrbovec za zdravilne namene, potem v glavnem velja, da smo pozorni na drobne, 1 do 2 cm velike roza cvetove, semenske stroke in velikost do 90 cm; spodnji listi so praviloma vedno nasprotni.
Za drobnocvetni vrbovec so značilni roza cvetovi v zalistjih zgornjih listov s premerom cvetov od 1,5 do 2,2 cm s štirimi kratkimi brazdami. Steblo je zgoraj kratkodlakavo. Spodnji listi so nasprotni, srednji in zgornji premenjalni, dolgi od 3 do 7 cm. Raste na nabrežjih, mokrih robovih gozdnih poti, občasno poplavljenih predelih. Cveti od junija do septembra, zraste od 20 do 80 cm visoko. Še najlažje ga opazimo zaradi njegovih podolgovatih semenskih strokov, ki se potem razprejo in pokažejo se majhna semena z belimi, bombažu podobnimi laski. Prav ti stroki z laski so bistveno opaznejši kot njegovi skromni rožnati cvetovi. Poznamo še druge vrste vrbovcev.
Drobnocvetni vrbovec lahko zelo uspešno gojite tudi v domačem vrtu. Potrebuje dovolj vlage. Če mu prostor ustreza, se hitro sam razširi. Nabiramo celotni zeleni del cvetoče rastline in sicer ga odtrgamo v sredini, tako da lahko znova tvori stranske poganjke. Najbolje ga je nabirati v času cvetenja, najlažje pa ga najdemo potem, ko ima že nekaj semenskih strokov, saj je po njih najbolj prepoznaven. Če ga nabiramo za čaj, še sveže nabranega razrežemo in potem posušimo. Tinkturo pripravljamo iz sveže rastline.
Vsebuje snovi, ki imajo aktivni učinek na bolezenske spremembe v našem telesu, delujejo protivnetno in zavirajo procese, ki povzročajo povečanje podmehurnice. Je tradicionalno ljudsko zdravilo pri povečani prostati. Uporablja se pri vseh (trdovratnih) obolenjih prostate, kot je težko odvajanje vode (hipertrofija oziroma povečanje podmehurnice), rak na mehurju in prostati, ali bolečine v mehurju in ledvicah (v te namene ga priporočajo tudi ženskam). Mnogi ljudje, ki imajo dalj časa težave s prostato, lahko s pomočjo drobnocvetnega vrbovca spet ozdravijo, pogosto celo brez operacije. Če je bila operacija že opravljena, čaj iz vrbovca zmanjša ali odstrani pekočo bolečino in druge težave, ki so pogoste po operaciji.
In kako ga uporabljamo? Čajno žličko suhega zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Nato precedimo in pijemo dve skodelici dnevno: prvo zjutraj na tešče in drugo zvečer. Lahko si pripravimo tudi tinkturo, tako da svež vrbovec narežemo in z njim do dve tretjini napolnimo steklen kozarec. Prelijemo do polnega z domačim 45 % žganjem in postavimo na temno in toplo mesto (npr. v omaro). Občasno pretresemo. Po treh tednih precedimo in jemljemo 30 kapljic dvakrat dnevno zjutraj na tešče in zvečer.
Čaj in tinkturo pijemo tri tedne, potem prekinemo za vsaj en teden in po potrebi te cikle ponavljamo. Običajno moški pijejo pripravke dvakrat letno tri tedne. Ob večjih težavah lahko pripravke iz vrbovca neprekinjeno pijemo tudi do dva meseca, potem pa je potrebna vsaj tedenska prekinitev. Nadaljujemo po potrebi s tritedenskimi cikli. Lažje uriniranje in ponehanje bolečin se običajno pokaže že po prvi terapiji. Za trajnejšo ozdravitev je treba piti pripravke dalj časa. Neželeni učinki niso znani. Pred uživanjem priporočajo posvetovanje z zdravnikom.
Prostata je majhna žleza pri moških, ki je na spodnjem delu mehurja. Zanjo je značilno, da se s starostjo običajno povečuje, kar poimenujemo povečana prostata ali benigna hiperplazija prostate. Kot pove že sam izraz – benigna – ne gre za življenje ogrožajočega raka prostate, o katerem običajno veliko več slišimo.
Povečana prostata povzroča prve težave kar vsakemu drugemu moškemu že po 50. letu, po 80. letu pa ima takšne težave skoraj vsak.
Povečana prostata torej ni nikakršna redkost, res pa je, da v preteklosti o njej nismo slišali ali brali toliko kot danes. Kar pa danes zagotovo vemo, je to, da jih lahko zelo uspešno zdravimo tudi s povsem naravnimi zdravili, predvsem takrat, ko težave še niso zelo izrazite.
Povečana prostata ne ogroža življenja, kljub temu so njeni simptomi lahko zelo neprijetni. Simptomi, ki jih kaže benigno povečana prostata (nenevarno povečana prostata), so zelo raznoliki, običajno pa nastopijo postopoma in skoraj neopazno. Moški sprva opazijo šibkejši curek seča in mokrenje tudi ponoči. Pozneje se pojavijo težave pri začenjanju mokrenja, prekinja se curek seča, pojavi se občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, moški pogosto mokrijo, medtem pa se morajo napenjati in podobno. Pojavi se lahko tudi izguba spolne sle, ki pa se z odpravo ostalih simptomov, ki jih povzroči povečana prostata, običajno tudi povrne.
Če začetne simptome prezrete, bolezen napreduje in takrat ji je težko kljubovati brez uporabe kemično sinteznih zdravil ali operativnega posega. Nezdravljena povečana prostata počasi napreduje in lahko povzroči številne hude zaplete, kot je okužba sečil, krvavitev iz prostate, akutni ali kronični zastoj seča v mehurju, nastanek kamnov v sečnem mehurju ali okvara ledvic. Zato je pomembno, da težave s prostato pravočasno odkrijete in tudi ustrezno zdravite. V nobenem primeru pa povečana prostata oz. težave s prostato ne pomenijo smrtne obsodbe, prav tako te samodejno ne kažejo na rakavo obolenje.
Da bi izločili možnost resnejšega obolenja, je pregled pri zdravniku nujen.
Na tem mestu moramo poudariti, da povečana prostata ni nikakršna tabu tema, o kateri bi morali molčati. Zato je prav, da se o tem pogovorite s svojim zdravnikom.
Primož Hieng
