Predsednik vlade Janez Janša predstavil načrt cepljenja za COVID-19

Kot je poudaril predsednik vlade, so bili ukrepi glede cepljenja usklajeni na evropski ravni. “Slovenija se je pri dobavah posluževala skupnih evropskih naročil, strategija kot je bila sprejeta, se izvaja, in tudi načrt, ki ga bo predstavil direktor NIJZ Milan Krek, temelji na tej strategiji. Ko gre za prednostne skupine pri cepljenju, je strategija oblikovana na osnovi skupnih priporočil Evropske komisije, ki so bila oblikovana tudi ob našem sodelovanju,” je uvodoma dejal premier Janez Janša.

Ob tabeli, kjer so bile navedene prednostne skupine, je predsednik vlade opozoril na številke, ki so seštete in ki ne predstavljajo, kot je bilo v nekaterih medijih že v lanskem letu interpretirano, tudi števila oseb, ker se nekatere kategorije podvajajo. “Starejši ljudje imajo kronične bolezni in tu so nekateri šteti 2x, tako da je 30% število večje,” je dejal predsednik vlade.

Nadaljeval je, da je podatek, ki smo ga najbolj čakali, naročena in tudi že odobrena cepiva za Slovenijo. “Odobrena ne samo v smislu, da imajo dovoljenja evropske medicinske agencije, ampak da so tudi količine, ki smo jih naročili, potrjene in bodo dobavljene, ker so del pogodbenega razmerja,” je navedel premier in dodal, da ko gre za prvo, Pfizerjevo, cepivo, ki je bilo prvo odobreno in ki ga že uporabljamo, je količina, ki jo imamo zagotovljeno še enkrat večja od tiste prvotne. “Namreč Slovenija je konkurirala za milijon odmerkov, dobila jih je 900.000. V petek pa smo skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili smo jih nekaj manj kot 900.000, se pravi, to je skupna količina cepiva, ki se že uporablja in ki je zaenkrat, kar se tiče dobav, tudi najbolj perspektivno, ker večina načrta temelji na dobavah tega cepiva,” je dejal predsednik vlade.

Ko gre za cepiva Moderne, je predsednik vlade poudaril, da gre za ameriško podjetje, in da je Evropska komisija, ko se je odločala za naročilo tega cepiva, bila izpostavljena dvomom, ker je ameriška administracija v lanskem letu javno oznanjala, da bodo ameriška podjetja to cepivo lahko izvažala šele, ko bodo domače potrebe zadoščene. “Zato je Evropska komisija naročila relativno majhno količino tega cepiva, ki je bilo drugo odobreno, in ki v zadnjih tednih in dneh zaradi objav v nekaterih medijih vzpostavlja dodatna pričakovanja,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da je cena Moderninega cepiva višja, kar ni problem, “glavni moteči faktor pri naročanju dodatnih količin pa je to, da niso zagotovljeni roki dobave.” “Kljub temu smo v zadnjih dneh naročili še 100.000 odmerkov, nimamo pa garancije dobave, razen da naj bi bila dobava do konca leta,” je dejal premier Janez Janša.

“Skupaj imamo od obeh cepiv, ki sta v Evropi že odobreni, na voljo v letošnjem letu preko 2 milijona odmerkov, kar zadostuje za cepljenje enega milijona sto tisoč ljudi. Cepiva, ki so tudi naročena za Slovenijo, pa še nimajo odobritve evropske medicinske komisije, so še tri. Cepivo, ki je največ obetalo, to je cepivo podjetja, ki ima tudi največje proizvodne kapacitete v Evropi, je AstraZeneca in Evropska komisija je tega tudi največ naročila. Slovenija si je tu zagotovila proporcionalni delež, v višini skoraj milijona štiri sto tisoč odmerkov, kjer je pri testiranju tega cepiva prišlo do nekaterih zapletov, se je postopek odobritve zavlekel in je evropska medicinska agencija šele danes prejela vlogo za odobritev tega cepiva,” je povedal predsednik vlade.

Dejal je tudi, da je govoril s predsednikom evropskega centra za kritično odzivanje na epidemijo, ki je obljubil bolj natančne podatke glede dobav, “načeloma pa so najave, ki so bile dane že lansko leto za dobave tega cepiva zgolj premaknjene. Torej količine, ki so bile najavljene za december, če bi bilo cepivo odobreno v novembru, se enostavno premaknejo v februar,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je to “zelo okvirno.”
Predsednik vlade je še dejal, da obstajata še dve cepivi, ki jih je Evropska komisija naročila in kjer imamo svoj delež v količini dveh dodatnih milijonov, “a ne eno niti drugo cepivo še ni odobreno, niti ni v postopku odobritve na evropski medicinski agenciji.”

“Za napovedane dobave cepiv dveh, ki sta že odobreni in kjer dobave že potekajo in za AstraZeneco, kjer imamo najave, za nekatere imamo tudi bolj natančne najave po mesecih, a ker je povsod zvezdica, torej zadeva ni 100%, računamo, da se napovedi bolj izidejo v tromesečji, oziroma za prvi in drugi kvartal,” je povedal premier Janez Janša.

Nadalje so bili pokazani podatki nabave, na podlagi katerih je narejen tudi načrt cepljenja, ki ga je predstavil direktor NIJZ. “Takoj, ko bomo dobili bolj natančne podatke, na katere se bomo lahko zanesli, glede dobave tretjega cepiva torej AstraZenece, kjer bi naj zelo hitro dobili velike količine, bomo ta načrt novelirali, trenutno pa delamo s tem, kar imamo, in s tem, na kar računamo, da 100% dobimo,” je poudaril predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je pri Moderni 100.000 dodatnih naročil označenih s vprašajem, zato, ker, kot že rečeno, ni trdnega podatka, kdaj naj bi ta dobava bila izvedena, “v veliki meri je to odvisna od tega, kako hitro bo podjetje dobilo dovoljenja za prodajo izven trga matične države, je pa garantirana dobava v teku letošnjega leta.”

“Če bi se pojavljala vprašanja v smislu, zakaj smo naročili več cepiv, kot bi ga na število prebivalstva potrebovali, je eden od razlogov, da pri nekaterih cepivih, ki še niso odobrena, to pomeni, da niso niti golob na strehi in je dobro imeti rezerve, drugi faktor pa je, da ne vemo, koliko časa velja imunost pri cepljenju. Računa se na najmanj šest mesecev, torej lahko računamo na to, da bo potrebno jeseni ali konec leta, tiste, ki se cepijo v tem trenutku, cepiti še enkrat, če bomo želeli dokončno zaustaviti epidemijo, zato bo Slovenija tudi v prihodnje sodelovala pri naročilih in iskala tudi lastne možne dobave v kontaktih s proizvajalcih,” je še povedal predsednik vlade in dodal, da je v tem trenutku to, da smo del evropskih naročil, za Slovenijo prednost, “ker smo v okviru teh dobav zagotovo prišli do večjih količin cepiv, kot bi sicer lahko, in tudi po bolj zmerni ceni, ker smo bili del večjih količin.”

“Nekateri pravijo, zakaj se nismo neposredno pogajali, kot Izrael. O izraelskih pogajanjih sem neposredno govoril s predsednikom izraelske vlade, a Slovenija ni Izrael, in mi imamo velike težave že s tem, da naročimo transportno letalo, s katerim bi lahko pripeljali medicinsko opremo ali cepivo iz kakšne države, pa nam Ustavno sodišče ustavi zakon, na podlagi katerega bi to lahko naredili,” je zaključil predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša v odgovorih na novinarska vprašanja ni želel posebej dajati najav glede upoštevanja faktorja regij pri cepljenju, saj “žal, trenutno ne spremljamo trenda, ko bi v nekaterih regijah šlo izrazito na boljše v primerjavi s povprečjem in povprečje ni dobro.” To bo po njegovih besedah odmaknilo uporabo regijskega faktorja. Prav tako je dejal, da glede na količino cepiva v tem mesecu kritična infrastruktura še ne bo prišla na vrsto, računa pa se, da bi se to lahko zgodilo v februarju.

V povezavi z navodilom družinskim in osebnim zdravnikom glede cepljenja starejših, v smislu, kdo naj pride prvi na vrsto, je premier Janez Janša dejal, da je edini, ki pozna mikro sliko med svojimi pacienti prav osebni zdravnik in on izbira po kriteriju največje ogroženosti, tako da najprej pokliče tiste, ki so najbolj izpostavljeni. “Večina zdravnikov si je že naredila sezname, mnogi jih še delajo, kličejo, tudi sam poznam primere, ki so bili klicani, tako da to poteka,” je povedal premier Janez Janša.

V zvezi s cepivi različnih proizvajalcev je še dejal, da so dobave Pfizerja zanesljive, “pride toliko cepiva kot je napovedano in na dan, ko je napovedano, tu so izkušnje dobre, in kar je po tednih narejeno do februarja drži, in je mogoče natančno načrtovati, kako je z drugimi proizvajalci, pa bomo videli, ko jih bomo dobivali.” Nadaljeval je tudi, da je na svetu 150 držav, ki hkrati iščejo cepiva, proizvodne kapacitete pa so takšne kot so in dajati obljube za ta mesec, bi pomenilo dajati prazne obljube, vendar pa se “z vsakim novim proizvajalcem, ki bo imel odobreno cepivo, možnosti sproščajo.” “Dokler bo povpraševanje večje od ponudbe, toliko časa bomo iskali tudi dodatne možnosti, vse znotraj skupnih naročil, pa tudi dodatno,” je povedal premier.

Prav tako je glede organizacije cepljenja izpostavil, da je v Sloveniji, odkar cepimo, za to zadolžen NIJZ, kar se tiče dobav cepiv pa to poteka preko ministrstva za zdravje, “ker sodelujemo kot organ znotraj evropskih naročil in vseevropskih mrež.” “Kar se tiče usklajevanja, pa obstaja več skupin, kjer sodelujejo strokovnjaki inštituta, kot tudi ministrstva za zdravje,” je dejal predsednik vlade in zavrnil navedbe, da bi bila kakršnakoli skupina na ministrstvu razpuščena.” “Nič ni bilo razpuščeno, kvečjemu okrepljeno je bilo sodelovanje,” je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

Na vprašanje glede predloga grškega premiera, ki predlaga COVID potne listine, pa je predsednik vlade dejal, da kar se tiče pogojevanja potovanj, še posebej letalskih, prestopa meja, “se mi zdi, da je ta realnost, ki je pred nami.” “Težko bo verjetno normalno potovati iz države v državo ali iz letališča na letališče brez potnega lista o cepljenju,” je povedal predsednik vlade, ki je dodal, da o tem na različnih ravneh poteka razprava že vsaj dober mesec. “Nekatere države so v regionalnem okvirju tudi že imele takšne ideje in vsaka država lahko sama to regulira, in to se bo dogajalo in na to je treba biti pripravljen,” je še ocenil premier, ki je obenem poudaril, da vlada v tem trenutku vse napore vlaga v to, da dobimo čim prej čim več cepiva.

“Cepiva imamo zaenkrat bistveno manj kot tistih, ki bi se želeli cepiti in povsod po Evropi je problem podoben. Kampanje za cepljenje pa so pripravljene tako na nacionalni kot tudi evropski ravni,” je na vprašanje o tem, ali so že pripravljene kampanje za cepljenje odgovoril predsednik vlade Janez Janša.