Slovenci bomo 11. oktobra med drugim odgovarjali na vprašanje, ali naj se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija. Gre za posvetovalni referendum, zato njegov rezultat sam po sebi zakona ne bo spremenil. Toda politično sporočilo volivcev bo jasno: ali sedanji model financiranja javne radiotelevizije še uživa dovolj podpore ali pa je čas za drugačno ureditev. DVK RS
Razprava je precej večja od tistih 14,02 evra, ki jih gospodinjstvo vsak mesec vidi na položnici. RTV Slovenija namreč za leto 2026 samo iz RTV-prispevka načrtuje približno 109,2 milijona evrov prihodkov. Prispevek je zato eden ključnih finančnih temeljev javnega zavoda. img.rtvslo.si
Vprašanje pred referendumom je zato preprosto, odgovor pa precej manj: Ali naj javna radiotelevizija še naprej temelji na obveznem prispevku vseh zavezancev ali bi moral biti njen model financiranja drugačen?
Referendum bo posvetovalen, toda politična teža bo velika
Na glasovnici bo zapisano vprašanje: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« DVK RS
Ker gre za posvetovalni referendum, rezultat ni neposredno zavezujoč. Če bi večina podprla ukinitev, prispevek naslednje jutro zato ne bi kar izginil s položnic. Za spremembo financiranja bi bil potreben zakonodajni postopek. Toda tak rezultat bi predstavljal močan politični signal parlamentu in vladi. In zato se razprava že zaostruje.
»Brez stabilnega financiranja ni neodvisnega javnega medija«
Nasprotniki ukinitve prispevka opozarjajo, da ima sedanji model eno pomembno prednost: RTV Slovenija dobi relativno predvidljiv vir prihodkov, ki ni vsako leto neposredno odvisen od odločanja vlade o državnem proračunu.
V razpravi Info360 je profesor novinarstva dr. Marko Milosavljević opozoril prav na nevarnost, da bi bilo financiranje iz proračuna bolj izpostavljeno političnim odločitvam vsakokratne oblasti. Podobno stališče zagovarjajo tudi drugi nasprotniki ukinitve prispevka: finančna odvisnost od vlade lahko pomeni tudi večji pritisk na uredniško neodvisnost. info360.si
Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj je ob tem poudaril širšo vlogo javne radiotelevizije v času družbenih omrežij, algoritmov in umetne inteligence. Po njegovem je institucija, ki naj bi zagotavljala skupen informacijski prostor, še toliko pomembnejša v času, ko se javnost deli v vedno bolj ločene informacijske mehurčke. info360.si
Toda drugo vprašanje je precej bolj neprijetno: ali ljudje RTV še zaupajo?
dr. Avbelj je hkrati opozoril še na drugo plat zgodbe. Za javne institucije je ključno zaupanje, RTV Slovenija pa je po njegovi oceni tudi sama prispevala k temu, da je del javnosti zaupanje vanjo izgubil. info360.si In prav tu postane razprava o položnici precej bolj zapletena. Če mora biti financiranje obvezno, se logično pojavi vprašanje, kaj državljan za ta denar dobi.
Nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič je v oddaji Info360 opozoril, da po njegovem manjka celovita analiza, kako dobro RTV Slovenija dejansko izpolnjuje svojo nalogo obveščanja javnosti. Po njegovem je brez takšne analize težko presojati tudi upravičenost obveznega financiranja. info360.si Gre za argument kritikov sedanjega sistema, ne za ugotovitev, da RTV svojega poslanstva ne izpolnjuje.
RTV ima hkrati resne finančne težave
Razprava prihaja v trenutku, ko finančni položaj RTV Slovenija ni ravno bleščeč. Ministrstvo za finance je avgusta sporočilo, da so se denarni tokovi in finančni položaj zavoda poslabšali oziroma postali bolj negotovi. RTV si zaradi zagotavljanja likvidnosti med mesecem izposoja sredstva iz sistema enotnega zakladniškega računa, posojila pa nato vrača iz prilivov RTV-prispevka. Portal GOV.SI
Državni proračun ima letos poleg tega za financiranje nekaterih dejavnosti RTV predvidenih približno 14,4 milijona evrov, predvsem za naloge, ki se financirajo po posebnih določbah zakona in prek Urada za narodnosti. Portal GOV.SI Ukinitev prispevka bi zato odprla precej veliko vprašanje: od kod bi prišlo več kot sto milijonov evrov, ki jih RTV danes zbere s prispevkom?
Manjši RTV ali financiranje iz proračuna?
Če bi se politika po referendumu odločila prispevek odpraviti, obstaja več možnih modelov. RTV bi lahko več denarja dobivala neposredno iz državnega proračuna. Lahko bi se zmanjšal obseg programov in dejavnosti. Možna bi bila kombinacija proračunskega financiranja, komercialnih prihodkov in drugih virov.
Toda nobena od teh rešitev ni brez posledic. Proračunsko financiranje lahko zagotovi denar, hkrati pa odpira vprašanje politične odvisnosti. Zmanjševanje programov lahko zmanjša stroške, a tudi obseg javne službe. In ravno o tem bi morala teči resna razprava, ne samo o tem, ali je položnica ljudem všeč.
Medtem vlada pripravlja tudi novo ureditev RTV
Vzporedno z referendumom Ministrstvo za kulturo pripravlja spremembe zakona o RTV Slovenija.
Predlog predvideva reorganizacijo upravljanja: sedanjo štiričlansko upravo bi zamenjal generalni direktor, ponovno bi se vzpostavil Nadzorni svet, sedanji Svet RTV Slovenija pa bi postal Programski svet z večjim poudarkom na programskih vsebinah. Ministrstvo spremembe utemeljuje z željo po učinkovitejšem upravljanju in finančno vzdržnejšem javnem zavodu. Portal GOV.SI
Referendum se torej odvija ravno v času, ko je RTV Slovenija že sredi nove razprave o tem, kako naj bo vodena in financirana.
14 evrov ali vprašanje zaupanja?
Na prvi pogled gre za zelo preprosto vprašanje. Štirinajst evrov na mesec. Plačevati ali ne? Toda za njim se skrivajo precej večje dileme. Kakšno javno radiotelevizijo Slovenija potrebuje? Kolikšen obseg programov naj zagotavlja? Kako zagotoviti uredniško neodvisnost? Kako meriti kakovost in nepristranskost? In kdo naj na koncu plača račun?
Zagovorniki sedanjega financiranja poudarjajo stabilnost in neodvisnost javnega medija. Kritiki poudarjajo obveznost plačevanja, vprašanje zaupanja ter potrebo po večji odgovornosti in preverjanju, kaj javnost za svoj denar dejansko dobi. info360.si
Zato referendum 11. oktobra ni samo glasovanje o eni položnici. Je tudi merjenje zaupanja v institucijo, ki jo slovenska gospodinjstva skupaj financirajo z več kot sto milijoni evrov na leto.
P.O.
