Zakaj je neligitimen napad na sina Janeza Janše priročna protiutež starim aferam družine Janković

V slovenskem javnem prostoru se znova ponavlja znan vzorec. Ko se odprejo ali znova obudijo vprašanja o aferah družine Janković, se pozornost nenadoma preusmeri drugam. Tokrat v središče stopa napad na sina Janeza Janše – primer, ki je bil po navedbah vpletenih formalen in zakonit, a je kljub temu predstavljen kot moralni škandal prve kategorije. 

Kaj je o tem, da je preiskovalna komisija ge Vonta totalna farsa povedala celo nekdanja poslanka Svobode – ga. Pašek Šetinec?

 

Gre za paradoks, ki bode v oči. IT-strokovnjak, ki je z znanjem in delom na trgu legalno zaslužil okoli 4.000 evrov mesečno (131.000 evrov v dveh letih, minus davki in prispevki), postane tarča medijskega linča. Znesek, ki je v tehnološkem svetu prej močno pod povprečjem kot izjema, se nenadoma interpretira kot nekaj sumljivega, skoraj neprimernega in škandaloznega. Kot da bi bil uspeh sam po sebi greh – če se le dotika “napačnega” priimka.

Na drugi strani pa ostajajo dolgoletne zgodbe o poslovanju družine Janković, o katerih so poročali številni mediji in nadzorni organi, pogosto potisnjene v ozadje ali predstavljene z izjemno previdnostjo. Govorice o spornih finančnih tokovih, dolgovih in njihovem odpisovanju ter povezavah z državnimi in občinskimi sistemi se redko obravnavajo z enako ostrino. Kritiki opozarjajo, da je bila država v nekaterih primerih presenetljivo razumevajoča, ko je šlo za dolgove ali obveznosti vplivnih posameznikov.

Tu ne gre za vprašanje simpatij do ene ali druge politične opcije. Gre za vprašanje enakih meril. Zakaj je zakonito delo posameznika problematizirano do potankosti, medtem ko se ob resnejših in sistemskih očitkih vplivnim družinam pogosto znižuje ton, relativizira odgovornost ali preusmerja pozornost?

Zakaj je problem, ko sin enega politika zasluži 135.000 evrov v dveh letih, medtem, ko ni problematično, da sin drugega politika najame jahto za nekaj dni za katero odšteje 180.000 evrov? Zakaj se ne preiskuje kako sinovi ene družine služijo preko različnih preprodaj nepremičnin in res sumljivih poslov – pri čemer ne govorimo o nekaj tistoč evrih, ampak o milijonih?

Skupna vrednost odpisa dolgov povezanih z družino Janković namreč presega 29 milijonov evrov – nekateri viri pa omenjajo, da bi skupna vsota lahko presegla 40 milijonov evrov.

Napad na Janševega sina se v tem kontekstu zdi kot priročna dimna zavesa. Medijski fokus se usmeri v “pravi” škandal, javnost se razburja nad napačno tarčo, stare zgodbe pa ponovno zdrsnejo v pozabo. Mehanizem je preprost: personalizacija, moralna panika in hitra sodba – brez širšega konteksta.

Če želi Slovenija resno govoriti o pravni državi, transparentnosti in odgovornosti, potem ne more veljati pravilo: za ene drobnogled, za druge zaščitna megla. Legalno zaslužen denar ni afera, je pa poskus kako želi Vontina preiskovalna komisija zopet in spet degredirati Janeza Janšo in njegovo družino. Vprašanja o sistemskih privilegijih, vplivu in ravnanju države se morajo meriti enako za vse; ne le za izbrane.

Dokler bo javna razprava temeljila na politično priročnih tarčah in ne na doslednih standardih, bomo priča istim igram. In plačali jih bomo vsi – z izgubo zaupanja v to, da pravila res veljajo za vse enako.

Portal Os

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA