Ljubljana je bila že nekoč lepo in ugledno mesto. To nakazujejo temelji stare, nekdanje Emone, saj je za mesto značilna predvsem njena lega prav v osrčju Ljubljanske kotline.
Človeka je že od nekdaj zanimalo, kakšen je videti svet iz višav. Hrepenel je po tem, da bi letel … Leteti – to so bile sanje človeka, odkar se je postavil na noge. Ikar je, prevzet od lepote modrin brezmejnih višav, svojo predrznost plačal z življenjem. Človek je – na tak ali drugačni način – skušal posnemati ptice in po številnih poskusih mu je to tudi uspelo.
Po prvih uspešnih poskusih je prišlo do naglega razvoja letalnih naprav, pri katerih si posebno pozornost zasluži izum helikopterja, še danes enega najpopolnejših in najizvirnejših tehnoloških izdelkov. Danes si ne znamo več predstavljati življenja brez sodobne letalske tehnike, brez sodobnih letal, helikopterjev in drugih zračnih plovil. Krajšajo nam razdalje med celinami in državami, omogočajo nam pogled z neba.
V Ljubljani je poleg nekaterih visokih stolpnic in drugih nebotičnikov še nekaj razglednih točk, s katerih lahko opazujemo mesto pod seboj. Rožnik in Šišenski vrh, Ljubljanski grad in Golovec so le tiste, ki omogočajo pogled na strehe mestnih hiš, ulice in trge. A pogled iz sodobne letalne naprave je veliko očarljivejši. Helikopter omogoča hiter premik od ene do druge točke, če je treba, se vzpenja in spušča, lahko leti hitro ali popolnoma zalebdi nad mestom.
Ogled videa naj bo “čezzaslonski”.
Ko sem pred leti imel prvič priložnost v razmeroma kratkem času pogledati Ljubljano iz zraka, sem vedel, da se bom nad mestne hiše in ulice še vrnil. Vedno znova sem si želel, da bi Ljubljano, bolje rečeno območje Mestne občine Ljubljana, podrobneje spoznal iz ptičje perspektive. Ob imenu glavnega slovenskega mesta najprej pomislimo na staro mestno središče, nad katerim že stoletja kraljuje grad. Ob robu se v zelenju kopa tivolski park, na zahodu pa kot stražar ob vhodu v mesto stoji Šmarna gora. Na severu se ob robu številnih stanovanjskih sosesk in zasebnih hiš vije reka Sava, na jugu pa mesto zapira rob sicer obširnega Ljubljanskega barja. Vzhodni del Ljubljane je po površini največji, tam si vasi in zaselki kar podajajo roko, vse do Janč in sosednjih krajev. Velika je ta Ljubljana.
Ali poznamo Ljubljano?
Glavne mestne ulice in trge že in še nekaj sicer najbolj obiskanih turističnih točk, kjer se mešajo vse govorice tega sveta. Ko sem konec junija 2012 s helikopterjem Letalske policijske enote podal z Brnika proti Ljubljani, sem šele ugotovil, da nas čaka naporna naloga. Kako torej prikazati Ljubljano kot sodobno mesto, ki pa ima tudi razvito podeželje, travnike, obdelana polja in njive, nešteto majhnih in velikih hiš in prav toliko stanovanjskih blokov in stolpnic? Vmes so še številne cerkve, gradovi in reke, ki so pomembno krojili razvoj in usodo Ljubljane. To je podoba današnje slovenske prestolnice tako rekoč na začetku 21. stoletja.
Upam in želim si, da vam bo podoba Ljubljane od Šmarne gore do Janč in od Črnuč do Črne vasi všeč.
Tako je nastala nova knjiga Ljubljana – pogled z neba, ki ima kar 160 strani in meri 22 krat 27 cm ter ima trde platnice. V knjigi so z besedili v slovenskem in angleškem jeziku opisane značilnosti slovenskega glavnega mesta ter najbolj zanimivi kraji in vasi v okolici z vsemi njihovimi lepotami.
Zavedam se, da prav vsake vasi ali zaselka, prav vsake ulice ali trga, stanovanjskega bloka ali stolpnice iz takih ali drugačnih razlogov ni bilo mogoče fotografirati. Prepričan sem, da si boste s fotografijami in z besedili ustvarili svojo sliko Ljubljane.
Res, velika je Ljubljana. In verjemite mi, zelo lepa in privlačna. Na vseh štirih straneh neba.
Primož Hieng
Video je iz fotografij avtorja prispevka naredil Bogdan Osolin, odgovorni urednik
Vabljeni k branju in seveda k ogledu videa 🙂
