Slovenci radi praznujemo, med drugim tudi veliko noč, po mnenju mnogih največji krščanski praznik.
Praznujejo jo pravzaprav vsi, tudi zaradi velikonočnih dobrot, ki morajo biti seveda blagoslovljene. Šunka ali šink, hren, potica, kruh ter pobarvana in okrašena in jajca, torej pirhi, pisanice ali remenke so sestavni del žegna, ki ga ponavadi na veliko soboto nesemo v bližnjo cerkev k blagoslovu.
Letos bodo velikonočni prazniki zaradi širjenja okužb z novim koronavirusom drugačni, čeprav si vsi – vsak po svoje – prizadevajo, da bi duh praznika ostal in da bi veliko noč kljub trenutnim razmeram vseeno praznovali kot sicer. A že ta konec tedna, tik pred cvetno nedeljo, v cerkvah ne bo klasičnega blagoslova butaric in butar, ljubenskih potic, njihovih značilnih izdelkov iz zelenja, primorskih palm, ki jih spletajo iz oljčnih vejic, ter vrste drugih znanilcev začetka velikonočnega časa.
»Praznovanje cvetne nedelje ima danes svojo zunanjo podobo, ki jo predstavljajo sestavljeni snopi svežega zelenja, lesa in cvetja v različno oblikovanih cvetnonedeljskih butarah,« pravi o zadnji nedelji pred veliko nočjo etnolog dr. Janez Bogataj.
Po priporočilih Slovenske škofovske konference bo župnik opravil blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb oziroma širjenja epidemije.
Veliko noč naj bi začeli z elementi zdajšnjega časa praznovati dokaj pozno. Ustrezna poročila iz 16. stoletja iz raznih evropskih dežel že poročajo o rdeče pobarvanih jajcih. Vendar so bila v tem času jajca samo pobarvana. Pisana jajca se posamezno pojavljajo šele v 17. stoletju. Zlata doba krašenja jajc je nastopila šele z barokom in rokokojem.
Viri izpričujejo bogatejše krašenje jajc in z njimi povezane navade le za zgornje družbene plasti. Dosedanje znanje o poslikanih ali drugače okrašenih, ne samo pobarvanih jajcih v Evropi kaže, da so bila med kmečkim prebivalstvom v splošnejši navadi šele v 19. stoletju. Prvo poročilo o krašenju jajc med slovenskim kmečkim prebivalstvom spada v 17. stoletje.
Jajca, ki jih z barvanjem, risanjem, pisanjem in drugimi tehnikami preoblikujemo v pirhe, pisanice ali remenke, imajo izjemno in večpomensko vlogo ob praznovanju velike noči. Človeška domišljija nima meja, ko gre za izjemno ustvarjalnost vseh tistih, ki so poskušali tako ali drugače razumeti jajčno lupino kot površino za njeno poslikavo. Izpod rok gospodinj in tudi moških predstavnikov so nastajale in še nastajajo prave umetnine, ki bi jih lahko primerjali z mojstrovinami najvidnejših likovnih ustvarjalcev.
Letos svojih pripravljenih jedi, torej pirhov, šunk, hrena, kruha in potic, ne bomo polagali v pripravljene košare ali jerbase ter jih prekrili po možnosti za ta čas z okrašenim prtom z značilnimi velikonočnimi simboli.
Precej drugačen bo tudi čas od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka. Tako škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in 17.00. Župniki (duhovniki) ob 15.00 opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.
Velikonočni zajtrk bo letos potekal v krogu družine – tako kot po navadi, žal pa ne bo družinskih srečanj in ne iger s pirhi, ki jih v zadnjih letih oživljajo po raznih koncih Slovenije.
Praznik Kristusovega vstajenja naj v letošnjih izjemnih razmerah ne bo drugačen kot sicer, predvsem pa naj poteka v duhu »ostani doma – ostani zdrav«.
Primož Hieng
