Hodila sta pokončno in strumno, drug ob drugem in si dajala lažni videz, da je vse v najlepšem redu.
Kar nekajkrat se je zgodilo, da se je punca rahlo ustavila in si želela nazaj, vendar jo je moški s pogledom prepričal, da sta nadaljevala pot proti izhodu. Tudi sam je bil nervozen, ampak moral je biti močan, zaradi sebe in nje. Obetal se je vroči, poletni dan. Ko sta prišla do vhodne točke, ju je pričakal stražar. Moški mu je dal izhodno izkaznico in stražar je najprej pogledal papir, potem pa pa je pogledal proti ženski z vprašanjem na obrazu, kaj pa ona?
„Peljem jo na zaslišanje,“ je odgovoril njen spremljevalec. Stražar je zaspano pokimal in ju spustil ven. Mirno sta hodila še nekaj časa in na prvem ovinku sta popolnoma prestrašena stekla proti gozdu. Šele po desetih dneh skrivanja podnevi in hoje ponoči sta prišla na varno in šele takrat sta si resnično oddahnila. Uspelo jima je. Fantu je bilo ime Jerzy Bielecki, dekletu pa Cyla Cybulska. Bila sta ena izmed 144-ih, ki jim je v drugi svetovni vojni uspel pobeg iz Auschwitza.
Jerzy Bielecki z vzdevkom Jurek se je rodil 28. marca leta 1921 na Poljskem in ob Aunemškem napadu na Poljsko leta 1939 je bil vojak poljske armade na zahodnem delu države. Ker so Nemci hitro napredovali, se je umaknil proti vzhodnemu delu, kjer je nameraval prestopiti v Madžarsko in se tam pridružiti ostalim Poljakom, ki so želeli nadaljevati boj, vendar ga je pred samo mejo ujel Gestapo in po enem mesecu zasliševanja ter pretepanja so ga poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.
Po prihodu so mu dodelili delo v skladišču hrane, kjer je prišel v stik z drugimi pripadniki odporniškega gibanja in zahvaljujoč dobremu znanju nemščine se je dokaj svobodno gibal znotraj taborišča, vendar se je nekega dne njegovo življenje obrnilo na glavo. Ravno je zapuščal skladišče, ko je opazil skupino deklet, ki so prav tako pomagale pri distribuciji hrane. Bile so mlade punce, Jureku pa je bila ena še posebej všeč. Komunikacija med moškimi in ženskami v taborišču ni bila dovoljena, vendar jima je uspelo izmenjati nekaj besed, kar se je nadaljevalo tudi prihodnje dni.
Med njima se je razvila ljubezen in Jurek je izvedel, da je punci ime Cyla. Bila je Judinja in edina preživela v njeni družini. Ko je Jurek izvedel za njeno tragično usodo, ji je obljubil, da jo bo rešil pred smrtjo, čeprav tudi sam ni vedel, kaj lahko stori. Naredil je načrt in s pomočjo drugih Poljakov znotraj taborišča je dobil ponarejeno izhodno izkaznico, nato pa je od prijateljev v krojaški delavnici vsak teden prejel en del nemške uniforme. Ko je imel pripravljeno izkaznico in SS uniformo, sta se odločila za pobeg.
Bil je 21. julij 1944, ko jima je uspelo zbežati in kmalu po prihodu na svobodo sta se namerno razšla, zato da bi v primeru ponovne aretacije ene osebe preživela vsaj druga. Cyla je bila pri Jurekovih svojcih, medtem ko se je fant pridružil odporniškemu gibanju.
Nekega dne proti koncu vojne je Cyla prejela novico, da je Jurek padel v varšavski vstaji, zato se je vsa žalostna odpravila na pot. Z vlakom je želela priti do nevtralne Švedske, od tam pa v Ameriko. Pot ji je uspela in vstopila je v zakon z Davidom Zacharowitzem. Ko se je Jurek po vojni vrnil domov, so mu povedali, da je Cyla odšla v Švedsko, kjer pa je umrla. Tudi on je žaloval nekaj časa, potem pa je postal direktor šole za avtomehanike in se poročil.
Cyla se je hitro znašla v New Yorku. Imela je družino ter službo in kljub temu, da je soprog umrl leta 1975, je nadaljevala z življenjem na najboljši možni način. Konec leta 1982 se je pogovarjala s hišno pomočnico, ki je bila tudi iz Poljske. Omenila ji je moškega, ki ji je rešil življenje v taborišču in takrat je pomočnica omenila, da je na televiziji pred kratkim videla dokumentarni film o Jureku. Cyla ni mogla verjeti svojim ušesom, vendar je bila pomočnica trdno prepričana. Ime mu je bilo Jurek Bielecki in še vedno je bil živ.
Cyla se je takoj pognala v akcijo in po nekaj klicih je že imela njegovo telefonsko številko. Poklicala ga je in oba sta jokala od sreče. Že čez nekaj tednov je odpotovala v Varšavo, kjer jo je na letališču čakal Jurek. V rokah je imal 39 vrtnic. Po eno vrtnico za vsako leto, odkar sta se zadnjič videla. Skupaj sta obiskala muzej v Auschwitzu in vse njegove sorodnike, ki so jima pomagali po pobegu iz taborišča. Cyla je prišla na obisk še nekajkrat zatem in ob zadnjem obisku ga je s solzami v očeh prosila, da zapusti Poljsko in pride k njej v Ameriko.
V tistem trenutku je Jurek rekel: „Imam čudovite otroke in srečen sem s svojo ženo, ne morem tega storiti.“
Cyla je razumela njegovo odločitev in otožna se je vrnila domov. Umrla je leta 2005 v New Yorku, kjer je tudi pokopana. Jurek je živel na Poljskem do konca svojega življenja in umrl je 20. oktobra 2011, star 90 let.
O svojem življenju je napisal knjigo z naslovom „Kdor reši eno življenje …“ in za svoje pogumno dejanje usodnega julija 1944 je prejel tudi nagrado „Pravični med narodi“.
Danes je mednarodni dan žena, ki naj bi ozaveščal spoštovanje do žensk in njihovih pravic.
Ravno pogumno dejanje Jureka v Auschwitzu ter njegova zvestoba na koncu zgodbe nam lepo pokažeta, kako se je treba obnašati do svoje žene in žensk na splošno.
Spoštovanje si zaslužijo vsak dan in ne samo 8. marca.
Iskrenim čestitkam ob mednarodnem prazniku dnevu žena se pridružuje tudi uredništvo vašega portala osrednja Slovenija.
