Na Verdu so s pomočjo lidarskega posnetka (dobimo ga z zračnim laserskim skeniranjem zemeljskega površja, na osnovi česar po obdelavi nastane digitalni model reliefa) odkrili del Ajdovskega zidu, ki je najdaljši znani odsek v obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum.
Raziskovalci nameravajo v prihodnje ugotoviti, kakšna je bila v poznorimskem času na tem območju vojaška organizacija.
Arheologi iz Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda kulturne dediščine Slovenije so prišli do pomembnega odkritja. V bližini železniške postaje na Verdu pri Vrhniki so odkrili del poznorimskega sistema utrdbe Claustra Alpium Iuliarum, ki je bil v času rimskega imperija zgrajen na današnjem ozemlju Slovenije in Hrvaške, je v četrtem stoletju veljal za največji arhitekturni podvig v rimski dobi na današnjem ozemlju Slovenije.
Našli so 200 metrov zidu in tri stolpe, le eden od njih je dobro ohranjen. Iz Narodnega muzeja Slovenije so sporočili, da so arheologi potrdili, da so to ostanki dela Ajdovskega zidu, ki je najdaljši znani odsek v tem obrambnem sistemu.
Tokrat arheologi in drugi raziskovalci iz Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (združeni v evropskem projektu Claustra +) niso šli na pot z le z lopatkami in grebljicami, ampak najprej z mačetami. Kar nekaj dni so se borili z grmičevjem, da so traso toliko očistili, da so lahko potrdili ugotovitve z lidarskega posnetka: »pogrešani« del zidu ob širjenju železniške postaje in urejanju terena za kamnolom na Verdu vendarle ni uničen, kakor so poprej predvidevali.
Znani deli Ajdovskega zidu zdaj skupno merijo približno 6,7 km. Odkritje novega dela pomembno prispeva k utrditvi statusa najdaljšega odseka v celotnem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. V Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo 3D virtualno rekonstrukcijo celotnega zidu, ki bo kmalu tudi na ogled.
Ajdovski zid se je do zdaj zlil z okoljem, o njem pričajo posamezni deli, kjer so ga arheologi iztrgali iz objema korenin in grmičevja, upajoč, da mu bodo nekaj spoštovanja izkazali tudi uporabniki gozdov in poti. Posamezne odseke bi radi v sklopu projekta Claustra +, katerega cilj je povečanje prepoznavnosti kulturne dediščine ter razvoj kulturnega in zelenega turizma, povezali v pohodno pot.
D. D.
