LIDL-ov ANPR sistem na parkiriščih v Sloveniji: Ustavna in GDPR kršitev?
Ta praksa je med kupci sprožila veliko nezadovoljstvo in pravna vprašanja – predvsem o tem, ali zasebno podjetje sme na tak način masovno zbirati osebne podatke in izvajati finančne sankcije na javno dostopnih površinah.
NSDE v svoji analizi izpostavlja naslednje ključne probleme:
- Neupravičena obdelava osebnih podatkov po GDPR 5(1): Registrska tablica je osebni podatek, ki ga državljani zaupajo državi izključno za namene prometne varnosti in identifikacije. Uporaba teh podatkov za komercialne namene brez izrecne privolitve pomeni kršitev načela omejitve namena obdelave. ANPR sistemi, ki povezujejo vozilo z lastnikom, se po evropskih standardih (vključno z AI Act) štejejo med visoko tvegane biometrične sisteme nadzora.
- Kršitev ustavnih pravic: Posebej izpostavljeni so 3.a člen (načelo pravne države), 38. člen (varstvo osebnih podatkov), 36. člen (nedotakljivost zasebnosti) ter 87. člen Ustave RS. Zasebno podjetje nima ustavnega mandata za izvajanje javne oblasti (imperium) nad državljani na javno dostopnih površinah.
- Problem dvojne obremenitve: Državljani že plačujejo davke in cestnine za uporabo prometne infrastrukture. Dodatno zaračunavanje na javno dostopnih parkiriščih lahko predstavlja neupravičeno obogatitev na račun posameznikov.
- Ničnost upravnih aktov: Ker naj bi bili podatki pridobljeni nezakonito, so izstavljeni računi po mnenju NSDE absolutno nični na podlagi 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zasebni subjekt brez sklenjene pogodbe nima pravice do finančnega sankcioniranja.
Nadzor poteka na parkiriščih pred prodajalnami LIDL po vsej Sloveniji – od večjih mest (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto) do manjših regionalnih središč. Sistem je aktiven na javno dostopnih površinah, ki so sicer namenjene kupcem, a so fizično in pravno del javnega prostora ali površin z javnim dostopom.
Uvedba ANPR nadzora brez jasne zakonske podlage in ustreznega obveščanja javnosti predstavlja zaskrbljujoč primer korporativnega prevzema nadzornih funkcij, ki bi morale pripadati izključno državi ali lokalnim skupnostim. To ni le vprašanje zasebnosti, temveč tudi premik moči od demokratično legitimnih institucij k multinacionalkam, ki si samovoljno prisvajajo pooblastila za nadzor in kaznovanje državljanov.
NSDE je izdal javno obvestilo in uradno »zadnje opozorilo« Lidl Slovenija (z dne 2. 7. 2026), v katerem zahteva:
- Takojšnjo ukinitev ANPR sistemov,
- uničenje vseh nezakonito zbranih podatkov,
- preklic vseh izstavljenih glob.
V primeru neupoštevanja napovedujejo kazenske ovadbe in odškodninske postopke z osebno odgovornostjo članov uprave.
Primer LIDL kaže na širši sistemski problem: pomanjkanje jasne regulacije zasebnega video nadzora in uporabe ANPR tehnologije na območjih z javnim dostopom. Dokler država ne vzpostavi jasnih pravil, bodo podobni primeri verjetno postajali vse pogostejši. Državljani zaenkrat niso dolžni plačevati spornih zahtevkov, vendar je priporočljivo, da se obrnejo na Informacijskega pooblaščenca RS in druge pristojne organe.
Ta zadeva zahteva hitro in odločno reakcijo zakonodajalca, preden korporativni nadzor postane nova normalnost na slovenskih parkiriščih.
Portal OS
