HLADEN TUŠ ZA GOLOBOVO SVOBODO: Od štirih županov do enega samega! Kaj volilni rezultat pomeni za prihodnost stranke?

Golob, chat gpt
užaljen Golob - Janša spor

Gibanje Svoboda je na nedeljskih lokalnih volitvah doživelo občuten politični udarec. Stranka, ki je po volitvah leta 2022 slavila štiri županske zmage, ima po prvem krogu letošnjih volitev zgolj enega izvoljenega župana. Še bolj zanimivo je, da je njen edini dosedanji zmagovalec kandidiral brez protikandidata. Se največji izziv Svobode skriva prav v pomanjkanju močne lokalne mreže?

Lokalne volitve 2026 so razkrile precejšnje razlike v politični organiziranosti slovenskih parlamentarnih strank. Medtem ko je SDS v prvem krogu osvojila deset županskih mandatov, SD osem, SLS šest in NSi pet, je Gibanje Svoboda ostalo pri enem samem. Stranka je imela 41 županskih kandidatov, vendar je bil v prvem krogu izvoljen zgolj Franc Glušič v občini Mokronog – Trebelno, kjer je bil edini kandidat na glasovnici.

PRED ŠTIRIMI LETI ŠTIRJE ŽUPANI, DANES ZA ZDAJ LE EDEN

Decembra 2022 je Gibanje Svoboda po svojih prvih lokalnih volitvah razglasilo uspeh. Ponašalo se je s štirimi župani: Alešem Bržanom v Kopru, Samom Turelom v Novi Gorici, Milanom Bogatičem v Izoli in Alenko Kovač v Osilnici.

Stranka je takrat osvojila tudi 413 svetniških mandatov in poudarjala, da uspešno gradi svojo lokalno politično mrežo. Štiri leta pozneje je slika drugačna. Po trenutno objavljenih neuradnih podatkih je Svoboda osvojila 266 mandatov v občinskih svetih, kar je občutno manj kot leta 2022.

Res pa je, da volilna tekma še ni zaključena. V Novi Gorici se bo dosedanji župan Samo Turel v drugem krogu pomeril z Bogdanom Česnikom, v Izoli pa kandidat Svobode, SD in Levice Daniel Radešić z Borisom Popovičem. Zato bo dokončna ocena županskega izkupička mogoča šele po 29. novembru.

TEŽAVE TUDI V VEČJIH MESTIH

Za Gibanje Svoboda je zgovoren tudi izkupiček v nekaterih večjih mestnih občinah. V Ljubljani kandidat stranke Klemen Boštjančič ni uspel priti v drugi krog, v katerem se bosta pomerila Zoran Janković in Luka Mesec. Tudi v Mariboru se kandidat Svobode Andrej Matvoz ni približal drugemu krogu.

Ti rezultati odpirajo vprašanje, zakaj stranka, ki je v preteklih letih igrala pomembno vlogo v državni politiki, v številnih lokalnih okoljih ni uspela doseči primerljive podpore.

ALI IMA SVOBODA TEŽAVO Z LOKALNO MREŽO?

Lokalne volitve imajo svojo logiko. Volivci pogosto odločajo na podlagi osebnega poznavanja kandidatov, dosedanjega dela županov, lokalnih projektov in zaupanja v posamezne ekipe.

Dolgoletne politične stranke imajo pri tem lahko prednost zaradi uveljavljenih občinskih odborov, članstva in kandidatov, ki so v lokalnem okolju prisotni že vrsto let. Gibanje Svoboda se je na prvih lokalnih volitvah leta 2022 lahko oprlo na prepoznavnost, pridobljeno z uspehom na državni ravni. Rezultati leta 2026 pa kažejo, da samo nacionalna prepoznavnost ne zagotavlja trajne lokalne podpore.

Za Svobodo je zato ključno vprašanje, ali ji je v štirih letih uspelo zgraditi dovolj močne lokalne organizacije in prepoznavne ekipe, ki lahko samostojno nagovarjajo volivce.

KAJ TO POMENI ZA PRIHODNOST ROBERTA GOLOBA IN NJEGOVE STRANKE?

Slabši izkupiček na lokalnih volitvah sam po sebi še ne pomeni enakega rezultata na prihodnjih državnozborskih volitvah. Volivci namreč na lokalni in državni ravni pogosto odločajo po različnih merilih.

Kljub temu je lahko letošnji rezultat za vodstvo Gibanja Svoboda pomembno opozorilo. Manj županov in manj svetnikov pomeni tudi manj neposredne politične zastopanosti v občinah, manj možnosti za oblikovanje lokalnih večin in ožjo mrežo izvoljenih predstavnikov.

Pred stranko so zato pomembni izzivi: krepitev lokalnih odborov, iskanje prepoznavnih kandidatov, sodelovanje z neodvisnimi listami in vprašanje, kako ohraniti podporo tudi zunaj obdobij državnih volilnih kampanj.

SPOROČILO VOLITEV: DRŽAVNA PREPOZNAVNOST NI DOVOLJ

Eden najizrazitejših podatkov letošnjih lokalnih volitev je prav razkorak med državno politično prepoznavnostjo Gibanja Svoboda in njegovim trenutnim županskim izkupičkom.

Ali gre za začasno oslabitev lokalnega vpliva ali za začetek dolgoročnejših sprememb v podpori stranki, iz enega volilnega rezultata še ni mogoče sklepati. Jasno pa je, da bo morala Svoboda, če želi okrepiti svoj položaj v slovenskih občinah, odgovoriti na vprašanje, zakaj je od 41 županskih kandidatur v prvem krogu dobila samo en mandat.

Končno podobo lokalnih volitev bo prinesel drugi krog 29. novembra. Za Gibanje Svoboda pa je že prvi krog prinesel dovolj razlogov za temeljito analizo lastne lokalne politične organiziranosti.

P.O.