Pod črto
Življenje se resno poigrava z mano. Ko je starejši sin še cele dneve lazil po meni, sem si želel, da bi mi vsaj enkrat dal mir. Da bi se naspal. Da bi v miru pojedel svoj obrok, ne ostanke njegovega, medtem ko bi on “jahal konja” na mojem kolenu. Da bi lahko poslušal svoj glasbeni izbor brez nadležnih glasov sinhroniziranih risank v ozadju. Da bi lahko sral na veceju, ne da bi mali sedel ob meni na tleh in zlagal svoje lego kocke. Miru, ki sem si ga tako strastno želel, ni bilo od nikoder.
Več pa tukaj – http://kkesar.com/tarok-igra-ki-je-najstnika-zbezljala-iz-sobe/ .
