Medtem ko vlada Roberta Goloba javno govori o solidarnosti, pravičnosti in reformah, številke povedo svojo zgodbo. Nova tabela razkriva, da so novi davki, prispevki in nadomestila, ki jih je uvedla ali jih še namerava uvesti aktualna vlada, presegli milijardo evrov dodatnih obremenitev za državljane in gospodarstvo. In to še preden so vsi ukrepi sploh stopili v veljavo.
Največji kos pogače predstavlja t. i. preoblikovanje zdravstvenega prispevka, ki je v praksi pomenilo nov obvezni prispevek. Leta 2024 je prinesel več kot 637 milijonov evrov, leta 2025 pa naj bi presegel 715 milijonov evrov. Gre za ukrep, ki je bil predstavljen kot nujna stabilizacija sistema, a brez vidnih izboljšav v dostopnosti ali kakovosti zdravstvenih storitev. Čakalne vrste ostajajo, dodatni denar pa izgine v nepreglednem sistemu.
Sledi dvig davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov. Vlada je zatrjevala, da bo breme nosil kapital, v resnici pa podjetja že opozarjajo na zmanjšano konkurenčnost, manj investicij in pritisk na plače. Tudi ocene prihodkov so že padle – iz skoraj 190 milijonov na 115 milijonov evrov – kar kaže, da ukrep morda ni le boleč, ampak tudi neučinkovit.
Posebno poglavje odpira nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi letno prinesel okoli 258 milijonov evrov. Težava? Plačevanje danes za obljube jutri je postalo stalnica – prav tako projekcije kažejo, da sistem kot je uveden sedaj, ni vzdržen, kar seveda pomeni, da se bo prispevek višal.
Medtem ko se javnost ukvarja z velikimi reformami, vlada po tihem dodaja še manjše, a številne obremenitve: nov davek na bilančno vsoto bank, višji DDV na sladke pijače, spremembe pri normirancih, višje trošarine na alkohol in tobak ter celo dvig RTV prispevka. Vsak zase morda deluje simbolično, skupaj pa ustvarjajo občutek stalnega finančnega pritiska.
Ključno vprašanje ostaja: kam gre ves ta denar? Javne storitve se ne izboljšujejo sorazmerno, davčna obremenitev dela ostaja visoka, srednji razred pa je znova tisti, ki nosi največje breme. Vlada, ki je obljubljala razbremenitev ljudi, je v praksi ustvarila eno najbolj obsežnih serij novih dajatev v zadnjih letih.
Milijarda evrov ni abstraktna številka. To je denar, ki ga bodo plačale družine, podjetniki, zaposleni in upokojenci. In vse bolj se zdi, da se je pod krinko reform uveljavila politika, kjer je najlažja rešitev vedno nova obremenitev, ne pa resna racionalizacija porabe.
Če bi vlada želela ohraniti zaupanje, bi morala odgovoriti na preprosto vprašanje: zakaj ljudje plačujejo vedno več, občutijo pa vedno manj?
Portal Os
