Omejitev pri kreditiranju prebivalstva bo imela po oceni Združenja bank Slovenije širše posledice, če država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja.
Manj kreditov, manj potrošnje?
Kot so izračunali v združenju bank, bo omejitev kreditiranja, ki bo začela veljati s 1. novembrom, prizadela 57 odstotkov oz. 213.000 od 380.000 upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino v višini do 700 evrov, vsaj 20 odstotkov oz. 114.000 zaposlenih z neto plačo do 928 evrov, ki preživljajo oz. sopreživljajo enega otroka, ter med 10 in 25 odstotkov zaposlenih z višjimi plačami. Ti namreč pri bankah ne bodo več mogli dobiti kredita.
Kreditiranje se bo zmanjšalo za od 50 do 70 milijonov evrov mesečno oz. od 600 do 740 milijonov evrov letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, kakor tudi na nakupe predvsem rabljenih stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost.
Primer: Starši z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povprečno plačo in še nista obremenjena s posojili, bi lahko prejela po največ 11.500 evrov potrošniškega kredita za sedem let (po novem bo namreč ročnost omejena na sedem let), v primeru stanovanjskega kredita na 20 let pa največ po 30.000 evrov vsak. Po tem tudi dodatno kreditiranje ne bo več možno.
Medtem v štiričlanski družini z dvema mladoletnima otrokoma, kjer ima kreditojemalec 928 evrov neto plače, ne morejo pričakovati ne potrošniškega ne stanovanjskega posojila.
Prav tako zadolžitev ne pride v poštev pri upokojencih s povprečno starostno pokojnino.
Kaj nam torej še ostane? Bomo postali bomo reveži v lastni državi?
O. U.
Vir: Hudo Slovenija
