Slovenija se sooča s primanjkljajem javnih financ iz več razlogov, ki so povezani z dolgoročnimi strukturnimi dejavniki, trenutnimi ekonomskimi razmerami in kratkoročnimi politikami, predvsem pa je zato kriva vlada, ki kot kaže, slabo gospodari z davkoplačevalskim denarjem. Primanjkljaj javnih financ je v prvi polovici leta dosegel 800 milijonov evrov – kar 750 milijonov več kot lani (vir: Fiskalni svet).
Je to posledica dobrega gospodarjenja vladajočih? Denar očitno odteka, saj tudi podatkov o črpanju evropskih sredstev ni na voljo – že od leta 2023. Morda je to manever, ki prikriva resnico? Čeprav želijo prikazati drugače, se soočamo z upočasnjeno gospodarsko rastjo; če gospodarstvo raste počasneje (zaradi inflacije, obrestnih mer, vojne, globalne nestabilnosti), se tudi davčni prihodki zmanjšujejo. https://notranjska.si/primanjkljaj-javnih-financ-brutalen-a-nikogar-ne-gane/
Seveda je primanjkljaj povezan s slabo premišljenimi zakoni oz. spremembami, ki še dodatno bremenijo javne finance. Posebej izpostavljena področja so na primer;
- zdravstvo: soočamo se z investicijami in visokimistroški (npr. zaradi pomanjkanja kadra, višjih plač, opreme in seveda korupcije, ki je še vedno rak rana slovenskega zdravstva. Plačujemo ga vsi, ljudje pa na urgentnih centrih samo za sprejem čakajo po 14 ur).
-
plače v javnem sektorju: Rast plač v javnem sektorju (npr. v zdravstvu, šolstvu, upravi) močno vplivajo na odhodke države, čeprav se zdi, da je vlada povečala plače znatno funkcionarjem, pri čemer se srednjemu razredu, rast ne bo poznala kaj dosti, oziroma bo izenačena z vsemi novimi dajatvami, ki jih je uvedla Golobova vlada. Zdi se, da govorimo o navidezni plačni reformi, ki je a la carte funkcionarjem. Se kdo pritožuje, ali ljudje še vedno plešejo?
-
Evropski projekti: Financiranje naložb v infrastrukturo, zeleni prehod ipd. pogosto terja predhodno državno sofinanciranje, kar kaže, da gre za močno nepremišljenost, predvsem pa nesposobnost vpogleda celostne situacije. Zakaj zeleni prehod ni več na agendah evropskih politik predvsem, ko gre za novo finančno perspektivo?
Slovenija se že vrsto leto sooča z neupravičeno visoko porabo glede na BDP, lahko bi rekli z neupravičeno potrošnjo: vse od začetka Golobove vlade porabljamo več, kot ustvarimo, in dolgoročno to vodi v kroničen primanjkljaj. Se kdo pritožuje? Ali mediji o tem pišejo?
Čeprav je dolg v deležu BDP v zadnjih letih padal, njegovo servisiranje (obresti) postaja vse dražje zaradi obrestnih mer. Težko je tudi razumeti, da se v političnih odločitvah daje prednost popularnim ukrepom (npr. zviševanje plač, socialne podpore), tudi če niso fiskalno vzdržni in niso na dolgi rok posledica modre odločitve, saj v družbo vnašajo razkol in nezadovoljstvo. Težko je izvajati nepriljubljene reforme (npr. pokojninska ali davčna reforma), če to politično ogroža vlado, njej pa je seveda le glavni interes ta, da se obdrži na oblasti, saj to pomeni zastonj bankomat za izbrance.
Vse bolj postaja jasno, da so leve vlade tiste, ki trošijo brez meja in ustvarjajo populistične, nepremišljene zakone, medtem, ko desne vlade rešujejo nastali kaos. Važno je, da boste lahko po novem kadili marihuano pred urgentnim centrom, medtem, ko boste tam čakali 14 ur na obravnavo. Morda bo komu res rešila življenje prej marihuana, kakor zdravniška pomoč.
Kako dolgo še?
Portal OS
