Po naročilu Centralne čistilne naprave Domžale–Kamnik smo na Zavodu REVIVO izvedli neodvisno raziskavo ribje združbe Kamniške Bistrice z namenom, da preverimo vpliv CČN Domžale na reko.
V tem prispevku povzemamo ugotovitve raziskave s predlogi za prihodnje upravljanje Kamniške Bistrice, tega najpomembnejšega elementa narave na območju Domžal.
Za ugotavljanje vpliva CČN na sestavo ribje združbe smo določili dve vzorčni mesti; prvo (VM1) smo izbrali približno 400 m nad izpustom iz CČN in je pri analizi predstavljalo kontrolno mesto, saj predvidevamo, da vpliv iz CČN ne sega gorvodno; drugo (VM2), ki je predstavljalo t.i. vplivno vzorčno mesto, pa smo izbrali 1 km dolvodno od izpusta prečiščene komunalne vode iz CČN Domžale v Kamniško Bistrico.
Na vsakem od vzorčnih mest smo izvedli vzorčenje ribje združbe po neškodljivi in standardizirani metodi elektro–ribolova.
Na posameznem vzorčnem mestu smo si zabeležili tudi videz struge in okolice, kot so sestava sedimenta, globina vode in poraščenost brežin, ter izmerili osnovne fizikalne in kemijske dejavnike kot so temperatura, vsebnost kisika, kislost/bazičnost in električno prevodnost vode. Ti podatki nam skupaj z rezultati elektro-ribolova pomagajo razumeti vzroke za opaženo sestavo ribje združbe.
Skupaj smo med vzorčenja v Kamniški Bistrici našli kar 23 vrst rib in 1 vrsto piškurjev.
Na VM 1 smo našli 13 vrst rib, od katerih so se vse, razen potočnega piškurja, pojavile tudi na VM 2. Vse vrste na tem vzorčnem mestu so bile domorodne. Nasprotno, smo na VM pod izpustom iz CČN Domžale našli kar 10 vrst rib več kot na VM 1, sta bili pa dve od teh vrst tujerodni (šarenka in gojena oblika krapa), torej sta v Kamniško Bistrico prišli s pomočjo človeka.
Število rib je bilo na obeh vzorčnih mestih primerljivo (1106 nad in 1146 pod CČN), skupna masa vseh ujetih rib pa je bila po pričakovanjih pod izpustom iz CČN Domžale (21,33 kg) skoraj 1x višja kot nad izpustom (11,44 kg).
Podrobnejša analiza razlik v vrstni sestavi ribjih združb obeh vzorčnih mest nas opozarja na velike spremembe rečnega ekosistema kot posledice vpliva človeka.
Sklepamo, da je neznačilno in slabo stanje ribjih združb na obeh VM posledica hidro-morfoloških sprememb struge (postavitev preštevilnih pregrad, kamnometi in betonski kanali, onemogočanje rasti obrežnih dreves in drugi vegetaciji, …), ki negativno vplivajo na večino procesov oziroma delovanje rečnega ekosistema. Z regulacijami učinkovito uničimo življenjski prostor (skrivališča, drstišča,…) večine vrst rib, ki posledično izginejo, oziroma njihova številčnost močno upade. Nastali prostor naselijo bolj prilagodljive vrste, ki pa v ekosistemu ne opravljajo enakih funkcij. To je še posebej izrazito na VM2, kjer nekoč salmonidna reka zdaj postaja dom tujerodnim in ciprinidnim vrstam rib, ki so značilne za počasi tekoče reke z nižjo vsebnostjo kisika.
Velika in za ribe neprehodna pregrada pri mostu v Biščah je verjetno tudi vzrok, zakaj smo proti pričakovanjem pod izpustom iz CČN Domžale zabeležili veliko večje število vrst kot nad izpustom. Dolvodno od te pregrade, kjer se je nahajalo naše vplivno vzorčno mesto, je vse do izliva v Savo le nekaj manjših pregrad, za katere sklepamo, da so prehodne za ribe in omogočajo selitev rib iz Save v Kamniško Bistrico oziroma do te pregrade.
Rezultati raziskave so jasno opozorilo, da je vpliv človeka na strugo prevelik, in da bo za izboljšanje ekološkega stanja Kamniške Bistrice potrebna celostna renaturacija reke in njenih pritokov.
Takšen sklep potrjujejo tudi podatki Agencije Republike Slovenije za okolje, ki za obravnavani odsek kažejo zmerno ekološko stanje.
Avtor prispevka:
