“Nekoč je veljalo, da se pipe in žene ne posoja. To je veljalo v naših krajih, pri Indijancih pa je bilo deljenje pipe znak nekega spoštovanja in bratovščine. Mimo so časi, ko so modri gospodje, preden so sprejeli kakšno pomembno odločitev, prižgali pipo, se umirili in šele nato oznanili svojo odločitev. To je bil trenutek, ki ga imaš sam zase, mogoče zgolj par minut in premisliš vsako malenkost, preden se odločiš za neko smer. Pipa je pač simbol neke preudarnosti, nekega rituala, od priprave do čiščenja.
Božanska komedija v malem formatu.
Malo jih je, ki jo sploh kadijo, še manj, ki bi jo prižgali, preden sprejmejo odločitev. Res pa je, da je pipa ostala tisto nekaj, kar se ne deli, ne posoja. Vse drugo v današnji družbi je možno najeti in deliti.”
Matej Fišer, Slovenske novice (16. 11. 2019, str. 10)
