“Nevroznanost vpliva na posel. Tako kot zavedanje, da smo večkrat žrtve nezavedne pristranskosti. Recimo, ko šef nekaj reče in se dva ali trije z njim strinjajo, drugi ne bodo več oporekali. To znanje bo pomembno za sprejemanje drugačnih odločitev. Pomembne bodo tudi kolektivne pristranskosti. Naši možgani so nori in nas ves čas varajo. Nevroznanost pa nam zdaj pomaga razumeti te norosti. Kmalu bomo imeli socialna gibanja in treninge, kako bolje prepoznati pristranskosti in kolektivne pristranskosti. Danes imamo strokovnjake, ki preverjajo dejstva, jutri bomo pozorni na to, da ne zdrsnemo v past kolektivnega razmišljanja ali past, ko se strinjamo z nečim, ker je to rekel nekdo z avtoriteto. Velikokrat menimo, da bo nekdo, ki je v nekem okolju naredil nekaj odličnega, enako ali podobno storil drugje. Pogosta je tudi znanstvena pristranskost, ko recimo geologi govorijo o podnebnih spremembah in nihče ne dvomi o njihovih besedah, čeprav niso klimatologi. Verjamemo jim zgolj zato, ker so znanstveniki, čeprav nimajo nobene zveze s podnebjem. Pogosta je tudi pristranskost lepega videza, ker so lepi, so tudi pametni.”
“Biologija bo spremenila 21. stoletje tako, kot je 20. stoletje. Zelo malo ljudi se zaveda, kaj je najpomembnejša tehnologija, ki je spremenila 20. stoletje. Nekateri rečejo elektrika, nuklearna energija, avto …, redki pa so tisti, ki rečejo cepiva in antibiotiki. Če jih ne bi izumili, bi bili dve in pol do tri milijarde velika populacija, smo pa osemmilijardna. Biologija prejšnjega stoletja je spremenila našo civilizacijo tako močno, da imamo zdaj težave z okoljem, ki jih ne bi imeli, če bi bili trimilijardna populacija. Danes biologija z DNK-analizo, modifikacijo in zdravljenjem DNK spreminja marsikaj drugega. Investicije v genetiko so izjemno visoke tako v ZDA kot na Kitajskem. Svet se bo zaradi tega močno spremenil. Že danes jemo modificirano hrano. To ni nič v primerjavi s tem, kar prihaja.”
Profesor Dominique Turcq, ustanovitelj in predsednik Inštituta Boostzone, raziskovalnega in posvetovalnega centra
Vir in veliko več: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/ce-ne-bi-imeli-cepiv-in-antibiotikov-ne-bi-imeli-tezav-z-okoljem-241805
