Sanje so, tako Freud, kraljevska pot do nezavednega. So nočne psihoze, regresije, ki jih poganja infantilna želja v iskanju zadovoljitve, in so kompromisi, ki kažejo na konfliktno naravo same želje.
Integrirajo vsebino dneva in simbolno uresničujejo želje, toda le na ravni nezavednega, ko se sanjajoči dobesedno ne-zaveda ničesar. Ko spimo, je na delu represivni cenzor, ki latentne prepovedane želje preobleče in popači v manifestne slike.
Simbolika v sanjah ni univerzalna; tunel ni zmeraj vagina in cigara ne penis. Interpretacija sanj se zato iskanja pomena loteva posamično in kontekstualno, v navezavi na osebno psihopatologijo sanjajočega.
V sanjah ne gre iskati globokih sporočil; ugotovimo lahko kvečjemu, da zavestne sanjske podobe prikrivajo zgoščeno, premeščeno, simbolizirano in revidirano nezavedno vsebino. Predvsem pa je vloga sanj to, da ščitijo naš spanec pred zunanjimi in telesnimi motnjami.
Zato naslednjič, ko sanjate, da lulate, dvakrat preverite, če res sedite na WC školjki.
Vir:
