V epidemiji koronavirusne bolezni so se naši higienski standardi postavili na glavo. Denar, ki je že pregovorno ‘umazan’, je postal še bolj sporno plačilno sredstvo.
Trije mladi Grosupeljčani so sprejeli težak izziv in se lotili izdelave naprave, ki bi denar očistila koronavirusa. Brata Bor in Žan Brezec ter njun prijatelj Alen Bučar so združili znanje elektrotehnike, industrijskega oblikovanja in strojništva ter izumili strojček, ki s pomočjo UV-C svetlobe ubije viruse in bakterije na bankovcih.
Kako so se lotili tako kompleksnega projekta? Mlajši izmed bratov, Bor, ki pripravlja magisterij na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, priznava: »Najtežje je bilo na začetku, ko še nismo imeli jasno zastavljene poti do končnega produkta.«
Šele, ko jim je uspelo načrt razdeliti na posamezne etape, v katerih so poskrbeli, da vsak posamezen delček naprave deluje brezhibno, je proces lažje stekel.
»Občutek, ko smo neke noči ob 3. uri zjutraj v rokah končno držali delujočo napravo, je težko opisati,« dodaja Bor.
Ves čas jih je gnala želja, da bi po svojih najboljših močeh pomagali pri reševanju epidemije koronavirusne bolezni. Bor je poskrbel za električni del projekta, to je od točke, kjer omrežna napetost pride v napravo, do vseh končnih senzorjev in aktuatorjev. Sodeloval je tudi pri snovanju konstrukcije in spisal program za mikrokrmilnik, da naprava pravilno deluje.
Za zdaj imajo eno napravo, ki pa jo še naprej testirajo in razmišljajo o nadaljnjih izboljšavah. Tehnologija z UV svetlobo, ki jo uporabljajo, je skrbno izbrana z namenom, da se bankovci ne bi poškodovali. Z nekaj bankami so se dogovorili, da bodo tudi same preizkusile napravo, da bodo mladi izumitelji lahko aparat kar najbolj prilagodili njihovim potrebam in željam. Obenem iščejo tudi investitorja, ki bi jim pomagal, da pripeljejo razvoj naprave do konca in jo tudi certificirajo. Tako bi lahko proizvodnjo zastavili širše in napravo začeli prodajati. Naslednji cilj je preboj v tujino, saj tam že zdaj vlada veliko zanimanje za izum.
Brata Brezec in njun prijatelj Alen so dokazali, kako pomembno je združevanje in povezovanje različnih znanj. Bor je na ljubljanski elektrotehniški fakulteti pridobil predvsem inženirski način razmišljanja, ki mu je pri takem projektu prišel še kako prav.
V času študija se je naučil veliko koristnih stvari, najbolj pa se je lahko oprl na tista znanja, ki jih je usvojil pri predmetih, kot so Načrtovanje vgrajenih sistemov, Programiranje vgrajenih sistemov in Konstruiranje elektronskih naprav. Prepričan je, da je okolje na Fakulteti za elektrotehniko spodbudno za razne izumiteljske projekte, saj profesorji poleg koristnih znanj svojim študentom radi namenijo tudi čas in pomoč pri osebnih projektih, kot je bil njihov. Kot kaže, je to pravi recept za uspeh.
Primož Hieng
