Neustrezna stanovanjska politika v Sloveniji
Eno od številnih področij, ki jih sedanja (pravzaprav že nekdanja – zaradi odstopa predsednika vlade) vladna koalicija ni uredila, pa bi jo morala, je stanovanjska politika v Sloveniji.
Mladi, ki stopajo na samostojno pot, nimajo praktično nobene možnosti, da bi si ustrezno rešili stanovanjsko problematiko. Če nimajo sreče, da bi živeli pri starših in tam naredili kakšen prizidek ali podstrešje uredili v mansardno stanovanje, potem jim preostane samo še najem – a najemnine pri nas so odločno (pre)drage.
Še posebej, ko naredimo primerjavo o tem, koliko zaslužijo mladi (in številni drugi), ki prejemajo minimalno plačo in delajo po pogodbah za določen čas (ter zaradi tega ne morejo dobiti bančnega kredita) in te podatke primerjamo npr. s sosednjimi državami ali pa npr. s skandinavskimi državami, kjer imajo to področje res zgledno urejeno, potem je stanje pri nas alarmantno.
Novi nacionalni stanovanjski program
Konec leta 2015 je bil sprejet novi nacionalni stanovanjski program, a kot je videti, nad njim niso navdušeni niti v sami vladni koaliciji, še celo več, po besedah vladnih koalicijskih predstavnikov so nad stanovanjsko politiko lastne koalicije razočarani. Za stanovanjski problem krivijo 
Ministrstvo za okolje in prostor, pravijo, da nimajo informacij, da bi na ministrstvu imeli načrte in pripravljeno zakonodajo, ki bi olajšala in pocenila dostop do stanovanj, predvsem za mlade. Tudi s tem se kaže nesposobnost sedanje vlade in njenih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo (SMC, SD, DESUS). In kot vse kaže, bo ta nacionalni stanovanjski program zgolj samo še ena zelo draga, a povsem nekoristna in brezplodna študija, za katero so bili nekateri dobro plačani.
Eden od njegovih (zgrešenih) rezultatov je bil tudi ta, da je stanovanjski sklad brez oglaševanja prodal polovico novozgrajenih »cenejših« stanovanj, dražja pa oglaševal in dražil.
In še bi jih lahko naštevali.
Kdaj bo bolje?
Če malo sistematično pogledamo stanovanjsko vprašanje od naše osamosvojitve naprej, lahko vidimo, da se je stanje na tem področju začelo urejati v času, ko smo imeli t. im. desno vlado, v času levih vlad (ki so nam vladale večino časa), pa se je ta problematika pometala pod preprogo in se ni urejala v smeri reševanja, problemi so se zgolj kopičili in prelagali na kasnejši čas.
Za leve vlade so bile pomembnejše druge teme, iz katerih so lahko vlekle politične točke in volivce za naslednje volitve, stanovanjski problemi mladih, starejših in vseh ostalih, ki so se soočili s tem problemom, pa so čakali »na boljše čase«.
Mogoče je sedaj čas, da se začne nekaj delati na teh »boljših časih«, saj so pred nami nove parlamentarne volitve. Bodo s ponovno prevlado levih strank ljudje, ki se soočajo s stanovanjsko stisko, še naprej čakali in čakali …
Ena sama neodgovorjena (retorična) vprašanja
Ali pa bo prišlo do spremembe v mišljenju ljudi in bodo spregledali, kdo jih že vsa leta vodi za nos? Bodo še volili stranke, ki na tem področju niso naredile praktično 
nič? Ki so nezadovoljne s stanovanjskim programom. Ki so ga sprejele same. Kar pomeni, da sami vedo, da na tem področju niso naredili nič koristnega. Ali pa bodo volivci dali priložnost drugim (a ne instant) strankam? Ki se zavedajo te problematike. Ki imajo ustrezne rešitve. Bodo na letošnjih volitvah končno le dobile dovolj glasov, da bi to lahko udejanjile?
J.A.
