V času epidemije je zaprt tudi ljubljanski Živalski vrt. Živali so se v zadnjih desetih dneh dodobra spočile od stalnih obiskovalcev, a življenje gre naprej.
Tako je v teh dneh, ko je pod Rožnikom slišati samo oglašanje živali, prav zanimivo pokukati v skrivnostno družinsko življenje nekaterih njihovih živali. Ob koncu precej tople zime se je v živalskem vrtu povečalo število članov pri črnih čopičarkah, divjih svinjah in dvogrbih kamelah.
»Mama čopičarka živi skupaj s svojo družino, ki jo sestavljajo samec in samica ter njunih pet različno starih potomcev,« je povedala Irena Furlan iz ZOO. »Par je skupaj vse življenje. Ko mladiči odrastejo, zapustijo osnovno družino, si najdejo partnerja ter samostojno zaživijo. Pred tem pa skupaj z očetom pomagajo mami skrbeti za novorojene sestre in brate ter si tako pridobijo izkušnje za lastno starševstvo. V začetku februarja se je njihova družina povečala za dva člana.«
Samec in starejši mladiči se izmenjujejo pri prenašanju novorojenčkov na svojih hrbtih. Pri tem pa ne pozabijo na samico, ki jo varujejo, opozarjajo pred plenilci in ji podajajo hrano.
»Samica zato lahko poje zadostno količino hrane, prihrani energijo in ima več mleka za novorojenčke, ki imajo tako večjo možnost preživetja v naravi,« dodaja Furlanova.
»Po tem so marmozetke edinstvene med vsemi opicami. S skupno skrbjo za mladiče ter z medsebojnim negovanjem kožuhov krepijo družinske vezi. Mladiči po dveh mesecih samostojno spremljajo skupino in se učijo, kaj v okolju je užitna hrana ter kako se navrta drevesna skorja, da prideš do slastnega soka, ki je poleg žuželk njihova poglavitna hrana.«
Ob tem pa je zanimivo, da divja svinja sama skrbi za mladiče. Konec februarja je ponovno poslala mama tudi divja svinja. Za razliko od mame čopičarke pa ona sama skrbi za svoje mladiče. »Njihov prihod nam je napovedala z gnezditvenim vedenjem,« sporočajo iz ZOO. »V leseno zavetje je nanosila velik kup slame in si iz nje pripravila gnezdo, v katerem je skotila štiri mladiče. Vsak od njih si je izbral svoj sesek in začel sesati hranljivo mleko.
Po nekaj urah so se mladiči že postavili na noge, vendar nekaj dni niso zapustili gnezda. V njem so na varnem ob mami, kot večina novorojenčkov, veliko spali.«
Danes, mesec dni stari, sledijo samici, se podijo po ogradi, raziskujejo bivališče in že pokušajo hrano, s katero se prehranjuje njihova mama. Samica je izredno skrbna, kljub svoji velikosti nežna in seveda zaščitniška mama. Malčki so zaradi progastih kožuščkov na gozdnih tleh skoraj nevidni in ta vzorec jih v naravi, poleg mame, ščiti pred plenilci.
Čreda dvogrbih kamel, ki jo sestavljajo samec Karlo, samica Salima ter njena potomca Hasan in Gobi, se je povečala za novega člana, dolgonogo Zoyo.
V jeziku ljudstva, ki živi v Mongoliji, kjer so v naravi razširjene tudi dvogrbe kamele, njeno ime pomeni sreča.
V času epidemije koronavirusa, so ime skrbno izbrali, saj si kot družba prizadevajo premagati virus, širiti medčloveško pomoč in pozitivne zgodbe.
»Kamele so bolj tihe živali,« pravi Irena Furlan. »Ob rojstvu mladiča se samica pogosto in glasno oglaša, mali ji odgovarja in tako se poznata tudi po glasu. Vse samice v čredi kotijo na posebnih, od samcev odmaknjenih prostorih. Tam oblikujejo nekakšne ‘otroške vrtce’, kjer skupaj varujejo mladiče pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo, da imajo dovolj mleka za svoje potomce.«
Ob tem Furlanova še pove: »Ker vemo, kako pogrešate naše živali, bomo redno pripravljali živalske novice iz našega vrta. Verjamemo, da vas pogrešajo tudi naše živali. Zato ostanite doma zdravi, da se bomo lahko kmalu ponovno srečali.«
Primož Hieng
