Na Gorenjskem so v zadnjem mesecu zaznali več primerov nalezljive bolezni tularemije ali zajčje mrzlice. Večina je povezanih z intenzivnejšim prašenjem ob košnji in spravilu sena. Primeri se zaenkrat pojavljajo na območju Sorškega polja, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja.
Bolezen prenašajo zlasti poljski glodavci
Glavni znaki tularemije, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis, so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Na koži je lahko na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, razjeda. Na pljučih pa se lahko pojavijo spremembe.
Bolezen prenašajo zlasti poljski glodavci, ki lahko s svojimi izločki okužijo okolico. Na človeka se bolezen največkrat prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. V trenutnih razmerah na Gorenjskem je največ okužb zaradi vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih.
Kako se zaščititi?
Ker so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce prosijo, da v trenutnih razmerah pri strojnih kmečkih opravilih poskrbijo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta. S kirurško masko se je treba zaščititi pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih še posebej, če so opazili sledi glodavcev, prav tako pa tudi pri čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja. Med zadrževanjem v naravi pa svetujejo uporabo odganjal za klope in komarje.
Med drugimi ukrepi za manjšo verjetnost okužbe s tularemijo sta nasveta, da za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov in da preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč z zamrežitvijo oken in odprtin. Redno je treba tudi izvajati postopke dezinsekcije in deratizacije, še posebej, če opazimo iztrebke glodavcev.
Še posebej svetujejo previdnost pri rokovanju z divjimi živalmi, ki se jih ne smemo dotikati, še zlasti če se nenavadno vedejo in so že na videz bolne. Poginule živali je treba pobrati in odstraniti z rokavicami, zapreti v polivinilasto vrečko in odvreči v komunalne odpadke. Še bolje je, da se poginulih živali v naravi ne dotikamo. Če pa opazimo več poginulih živali ali trupel večjih divjih živali, je treba o tem obvestiti veterinarsko higiensko službo.
