Nataša Čepar (Delo, 4. 1. 2019, str.8, naslov članka je “Premoremo manj pozornosti kot zlata ribica”): Pravite, da živimo v dobi homo distracticusa — človeške vrste, ki ima izjemno majhno zmožnost usmerjene pozornosti in neprestano pregleduje svoje digitalne naprave. Kako gledate na to?
“Kar zastrašujoče je, da moramo ves čas spremljati svoje naprave. Če pogledamo naokoli, vsi to počnemo. Ne glede na to, kje smo ali s kom. Poglobila sem se v razloge, ki presegajo zgolj te, da imamo v informacijski dobi vse informacije neprestano na voljo prek naših naprav, ki so čedalje bolj priročne. Sean Parker, eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Facebooka, je pred dvema letoma na konferenci v Filadelfiji priznal, da družbena omrežja niso bila ustanovljena, da bi nas povezali, ampak da bi nam kradla pozornost. Kot je dejal, se je izkazalo, kako pomembno vlogo 
pri popularnosti družbenih omrežij ima dopamin, živčni prinašalec občutkov sreče. Vsakič, ko dobimo všeček ali ko kdo kaj komentira pod našo objavo, nam nevroni posredujejo to kemično nagrado. In dobimo homo distracticusa! Moja generacija je še odraščala brez mobilnih telefonov in smo svoje doze dopamina dobivali v zunanjem svetu, danes je to drugače. Tehnologija prinaša veliko prednosti, a je tudi velika motnja pozornosti.”
Sally Burtt – Jones, strokovnakinja za digitalni marketing in medijske strategije, direktorica poslovnega razvoja v podjetju Viber
